Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.8.2012 17:03:32

Vlada sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnem posredovanju (prenovitev)

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnem posredovanju (prenovitev)

Vlada RS je na 26. redni seji, ki je potekala 23. avgusta 2012, sprejela predlog stališča RS k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnem posredovanju (prenovitev). Slovenija podpira Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnem posredovanju (prenovitev), v kolikor bodo rešitve sledile glavnim ciljem, ki so zagotavljanje neizkrivljene konkurence, varstvo potrošnikov in povezovanje trgov in ne bodo prekomerno povečale administrativnih stroškov ponudnikom zavarovalnih storitev.

Evropska komisija je objavila Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnem posredovanju (prenova) (v nadaljevanju IMD2). IMD2 poskuša na učinkovit način izboljšati zakonodajo na maloprodajnem zavarovalniškem trgu. Njen cilj je zagotoviti enake konkurenčne pogoje med vsemi udeleženci, vključenimi v prodajo zavarovalnih produktov, in okrepiti zaščito imetnikov zavarovalnih polic.

Poglavitne rešitve:

Področje uporabe in opredelitve pojmov

IMD2 širi področje uporabe IMD1 z vključevanjem prodaje zavarovanj, ki jo opravijo zavarovalnice ali pozavarovalnice brez posredovanja zavarovalniškega posrednika. Ureja tudi dejavnosti upravljanja odškodninskih zahtevkov z in za zavarovalnico, cenitve in likvidacije škod ter izvedenske ocene odškodninskih zahtevkov.

Zavarovalne police, ki se prodajajo skupaj s storitvami, tudi sodijo v področje uporabe. To so na primer potovalne zavarovalne police, ki jih ponujajo turistične agencije, splošne zavarovalne police, ki jih ponujajo podjetja za najem avtomobilov, in lizinške hiše.

Zahteve v zvezi z registracijo

Obstoječe zahteve v zvezi z registracijo iz IMD1 so večinoma nespremenjene, vendar pa se od EIOPA zahteva uvedbo enotnega elektronskega registra (ki bo povezoval državne podatkovne baze). Tak enoten elektronski register bo deloval kot portal za povezovanje z državnimi registri.

Postopek prijave

IMD2 uvaja poenostavljen postopek, ki iz registracijskega postopka izvzema dve skupini oseb, s čimer jim omogoča izvajanje posredovalnih dejavnosti na podlagi enostavne prijave. Te so:

  • osebe, ki poleg osnovne poklicne dejavnosti opravljajo zavarovalno posredovanje kot dopolnilno dejavnost in izpolnjujejo določene druge pogoje (npr. turistične agencije). Na splošno ti drugi pogoji določajo, da produkti dopolnjujejo drug produkt ali storitev, da ne krijejo tveganj življenjskega zavarovanja ali zavarovanja odgovornosti, razen tistih, ki izhajajo postranskih dejavnosti, in
  • osebe, katerih dejavnost je omejena na poklicno vodenje zahtevkov ter cenitve in likvidacije škod.

Postopek prijave obsega predvsem turistične agencije, podjetja za izposojo vozil, ki prodajajo zavarovalne produkte, poleg tega pa tudi cenilce in likvidatorje škod ter referente za odškodninske zahtevke.

Svoboda opravljanja storitev in svoboda ustanavljanja

IMD2 odraža določbe iz IMD1, revidiranega predloga MiFID in Luksemburškega protokola. Poleg tega ureja tudi razmejitev pristojnosti med nadzorniki matične države članice in države članice gostiteljice, predvsem v primerih, ko zavarovalni ali pozavarovalni posrednik pri izvajanju dejavnosti ne izpolnjuje svojih obvez v državi članici gostiteljici.

Drugi organizacijski ukrepi

IMD2 določa poklicne in organizacijske zahteve: zahteva o posedovanju ustreznega znanja in sposobnosti; zahteva o dobrem imenu; zahteva o poklicnem odškodninskem zavarovanju in o ukrepih za zaščito pred nezmožnostjo zavarovalnih posrednikov, da premijo prenesejo na zavarovalnico, ali pa da bi odškodninski znesek prenesli na zavarovanca oziroma mu vrnili premijo. Vključena je tudi zahteva po stalnem strokovnem izpopolnjevanju.

Od držav članic se zahteva (namesto spodbuja) uvedbo postopkov izvensodne poravnave sporov strank in zagotavljanje sodelovanja v njih.

Zahteve v zvezi z informacijami in pravila poslovanja

Poleg zahtev za razkrivanje informacij, ki so bile uvedene že z IMD1, določa IMD2 naslednje:

  • splošno načelo, v skladu s katerim naj bi posredniki delovali v največjo korist svojih strank;
  • podobne zahteve glede informacij za zavarovalnice;
  • zahtevo po razkritju podlage in zneska plačila zavarovalnih posrednikov;
  • zahteva po razkritju kakršnega koli zneska variabilnega plačila, ki ga prejmejo prodajno osebje zavarovalnice in posredniki;
  • obvezen režim „polnega razkritja“ za prodajo produktov življenjskega zavarovanja in režim „ razkritja na zahtevo“ (tj. na zahtevo stranke) za prodajo neživljenjskih produktov s prehodnim obdobjem petih let;
  • obvezo zavarovalnice in posrednikov, da stranki pred sklenitvijo pogodbe predložijo zadostne informacije glede zavarovalnega produkta, s čimer lahko slednja sprejme informirano odločitev;
  • zahtevo, v skladu s katero EIOPA zagotovi posredovanje prejetih informacij v zvezi s strožjimi nacionalnimi določbami zavarovalnicam, posrednikom in potrošnikom.

Dodatne zahteve za varstvo potrošnikov v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti

IMD2 vsebuje dodatne določbe glede nasprotij interesov in zahteve za identifikacijo takšnih nasprotij. Komisija je z delegiranim aktom pooblašča, da opredeli potrebne korake za identifikacijo, preprečevanje, odpravo in razkritje takšnih nasprotij; ter oblikuje merila za določanje različnih vrst nasprotij, ki bi lahko škodili interesom stranke.

IMD2 vsebuje zahtevo iz MiFID II o

  • poštenem, pravičnem, profesionalnem delovanju v skladu z največjo koristjo strank;
  • zagotavljanju točnih, jasnih in nezavajajočih informacij;
  • zagotavljanju informacij glede zavarovalnice ali posrednika in njegovih storitev (predvsem glede tega ali je svetovanje neodvisno), glede obsega vsake tržne analize (ali bo potekajoča presoja primernosti dostopna), glede ponujenih produktov in naložbenih strategij ter glede stroškov.

Za posle brez svetovanja je posrednik ali zavarovalnica dolžna pridobiti informacije o znanju in izkušnjah stranke, da določi ustreznost produkta zanjo. Za prodaje s svetovanjem mora primernost določiti na podlagi informacij o strankinem finančnem položaju in naložbenih ciljih. Kadar produkt glede na okoliščine ni primeren ali ustrezen, mora o tem opozoriti stranko. Prodajalec mora stranki poročati in hraniti dokazila o pogojih, pod katerimi ji nudi svoje storitve.

Sankcije

Države članice morajo sprejeti učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne sankcije. Upravne sankcije in ukrepe je treba uporabiti za tiste fizične in pravne osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorne za kršitev.

Pristojni organi morajo imeti vsa potrebna preiskovalna pooblastila in morajo sodelovati pri čezmejnih primerih. V primeru kršitev se sankcije in ukrepi objavijo.

V IMD2 so navadene nekatere kršitve in določene upravne sankcije za posrednike, med katerimi so odvzem registracije, prepoved opravljanja vodstvenih nalog odgovornim za kršitve in denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska koristi, pridobljenih iz kršitve, kadar je te koristi mogoče določiti.

Kazenskih sankcij IMD2 ne zajema.

Vlada sprejela predlog stališča RS k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte

Vlada RS je na 26. redni seji, ki je potekala 23. avgusta 2012, sprejela predlog stališča RS k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte. Slovenija podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte. Slovenija si bo prizadevala, da bo končno besedilo uredbe zagotovilo visoko stopnjo varstva malih vlagateljev.

Cilji predloga je zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za različne proizvajalce produktov in prodajalce naložbenih produktov po vsej EU ter vzpostavitev enotne ravni zaščite vlagateljev z določitvijo usklajenih pravil o preglednosti, se ne morejo doseči z ukrepanjem na ravni držav članic. Nacionalni pristopi so lahko koristni v zvezi z zaščito vlagateljev v zadevni državi članici. Vendar so nacionalni pristopi že po definiciji omejeni na zadevno nacionalno ozemlje. Poleg tega obstaja tveganje različnih pristopov k razkrivanju informacij vlagateljem. Takšni pristopi ne morejo ustvariti enakih konkurenčnih pogojev po vsej Uniji za proizvajalce in prodajalce naložbenih produktov ter enako raven zaščite vlagateljev v zvezi z razkrivanjem informacij v celotni EU. Zato je potrebno ukrepanje na evropski ravni.

Predlog naj bi izboljšal kakovost odločanja vlagateljev in delovanje kapitalskih trgov EU ter tako rešil krizo zaupanja v trge malih naložb. Operativni cilji za oblikovanje bolj skladnih in učinkovitih regulativnih standardov so: izboljšati razumljivosti in primerljivosti produktov ter zagotoviti, da so informacije o produktu v prodajnem procesu zagotovljene pravočasno. Vse to bo izboljšalo regulativno skladnost.

Vlada sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij

Vlada RS je na 26. redni seji, ki je potekala 23. avgusta 2012, sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS in 82/891/ES, direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES in 2011/35/ES ter Uredbe (EU) št. 1093/2010. Slovenija pozdravlja predlog direktive Evropske komisije. V postopku sprejemanja predloga direktive si bo prizadevala za sprejem ureditve, ki bo slovenskemu nadzornemu in drugim pristojnim organom omogočala pogoje za primerno in učinkovito uporabo orodij za obnovo in reševanje bank in investicijskih družb, delujočih na območju Republike Slovenije, ter za ureditev, ki bo ustrezno varovala finančno stabilnost v Sloveniji.

Finančna kriza je jasno pokazala, da se težave, ki prizadenejo eno finančno institucijo, lahko razširijo na celotni finančni sektor in prekoračijo meje katere koli države. Pokazala pa je tudi, da veljavna zakonodaja ne vzpostavlja sistemov, s katerimi bi upravljali finančne institucije s težavami, ter ne določa, katere ukrepe naj pristojni organi sprejmejo v primeru krize v finančnem sektorju.

Vsebino Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za obnovo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih družb in o spremembi direktiv Sveta 77/91/EGS in direktiv 2001/24/ES, 82/891/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES in 2011/35/ESC in Uredbe (EU) št. 1093/2010 lahko razdelimo v tri sklope: okvir za razreševanje finančnih institucij, sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in financiranje ukrepov za razreševanje finančnih institucij.

1. Okvir za razreševanje

Okvir temelji na pristojnostih nacionalnih institucij za „preprečevanje“, „zgodnje ukrepanje“ in „razreševanje“, pri čemer postaja ukrepanje organov bolj odločno, ko se razmere slabšajo.

I. Preprečevanje:

Predlog direktive vsebuje zahtevo, da bi finančne institucije morale pripraviti načrte za sanacijo, v katerih bi določile ukrepe, ki bi začeli veljati v primeru poslabšanja njihovega finančnega položaja in bi omogočili, da institucije ponovno začnejo uspešno poslovati.

Nadalje bi morali organi, ki bodo zadolženi za razreševanje bank, pripraviti načrte za razreševanje z možnostmi za obravnavo finančnih institucij v kritičnem stanju, ki ni več možnosti za njihovo nadaljnje delovanje (kot so podatki o uporabi orodij za postopno prenehanje in načini za zagotovitev kontinuitete ključnih funkcij). Načrti za sanacijo in razreševanje se pripravijo na ravni skupine in za posamezne institucije znotraj skupine. V kolikor pristojni organi v postopku načrtovanja ugotovijo, da obstajajo ovire za razreševanje, lahko od finančne institucije zahtevajo, da spremeni svoje pravne in operativne strukture, da se lahko razreši z razpoložljivimi orodji na način, ki ne ogroža ključnih funkcij ali finančne stabilnosti in ne vključuje stroškov za davkoplačevalca.

Nenazadnje lahko finančne skupine sklenejo sporazume za pomoč znotraj skupine, da bi omejile razvoj krize in hitro povečale finančno stabilnost skupine kot celote. Institucije, ki poslujejo v skupini, bi lahko po odobritvi nadzornih organov in delničarjev vsakega subjekta, ki je stranka tega sporazuma, zagotovile finančno podporo (v obliki posojil, jamstev ali zagotavljanja sredstev za uporabo kot zavarovanje s premoženjem v transakcijah) drugim subjektom v skupini, ki imajo finančne težave.

II. Zgodnje ukrepanje

Zgodnji nadzorni ukrepi bi zagotovili, da se finančne težave obravnavajo takoj, ko se pojavijo. Pristojnosti za zgodnje ukrepanje se začnejo uveljavljati, ko institucija ne izpolnjuje več regulatornih kapitalskih zahtev ali obstaja verjetnost, da jih krši. Organi lahko od institucije zahtevajo, da izvede vse ukrepe iz načrta za sanacijo, pripravi akcijski program in časovni načrt za njegovo izvajanje, zahteva sklic sestanka delničarjev za sprejetje nujnih odločitev in z upniki pripravi načrt za prestrukturiranje dolga. Poleg tega bi nadzorni organi lahko imenovali posebnega upravitelja finančne institucije za omejeno obdobje, če se njen finančni položaj znatno poslabša in zgoraj opisano orodje ne zadošča za to, da se razmere spremenijo. Primarna naloga posebnega upravitelja je izboljšanje finančnega položaja banke ter ponovna vzpostavitev trdnega in skrbnega poslovanja.

III. Pooblastila in orodja za razreševanje

Razreševanje poteka, če ukrepi za preprečevanje in zgodnje ukrepanje ne morejo odpraviti razmer, ki so povzročile, da finančna institucija propada ali bo verjetno propadla. Če pristojni organ ugotovi, da ni drugih ukrepov, ki bi pomagali preprečiti propad institucije, in da je javni interes (dostop do ključnih funkcij v banki, finančna stabilnost, integriteta javnih financ itd.) ogrožen, mora prevzeti nadzor nad institucijo in začeti z odločnimi ukrepi za njeno razreševanje. V predlogu direktive so kot glavna orodja za razreševanje finančnih institucij predvidena:

  • prodaja podjetja, pri čemer bi organi prodali celotno propadajočo finančno institucijo ali del njene poslovne dejavnosti drugi instituciji;
  • premostitvena institucija, sestavljena iz opredelitve dobrih sredstev ali ključnih funkcij institucije in njihove ločitve v novo finančno institucijo (premostitvena institucija), ki se proda drugemu subjektu. Preostala finančna institucija s slabimi ali nebistvenimi funkcijami se nato zapre z običajnimi postopki v primeru insolventnosti;
  • ločevanje sredstev, s katerim se slaba sredstva finančne institucije prenesejo na nosilca upravljanja sredstev. To orodje čisti bilanco stanja institucije. Da se to orodje ne more uporabljati izključno kot ukrep državne pomoči, okvir določa, da se lahko uporablja le skupaj z drugim orodjem (premostitvena institucija, prodaja podjetja ali odpis). To zagotavlja, da se finančna institucija, medtem ko prejema podporo, tudi primerno prestrukturira;
  • reševanje s pritegnitvijo privatnega sektorja, pri čemer bi bila finančna institucija dokapitalizirana, delniški kapital bi se odsvojil ali razvodenil, prav tako pa bi bile zmanjšane ali spremenjene v delnice terjatve upnikov. Institucija, za katero ni bilo mogoče najti zasebnega kupca ali ki bi jo bilo težko razdeliti, bi lahko tako še naprej zagotavljala bistvene storitve, ne da bi jo bilo treba reševati z javnimi sredstvi, in organi bi imeli čas, da jo primerno reorganizirajo ali postopno ukinejo dele njenega poslovanja. V ta namen bi morale imeti finančne institucije minimalen odstotek svojih obveznosti v obliki instrumentov, ki so primerni za reševanje s pritegnitvijo privatnega sektorja. Če se uporabijo, bi bili odpisani po vnaprej določenem vrstnem redu glede na prednost terjatev, da bi institucija ponovno začela uspešno poslovati.

2. Sodelovanje med nacionalnimi organi

Okvir za obravnavanje finančnih institucij ali skupin, ki poslujejo v Evropski uniji čezmejno, krepi sodelovanje med nacionalnimi organi v vseh zgoraj naštetih fazah okvirja za razreševanja. Pod vodstvom organa za razreševanje na ravni skupine in s sodelovanjem Evropskega bančnega organa (EBA) bi se ustanovili kolegiji za postopno prenehanje. EBA bi olajšala skupne ukrepe in bi po potrebi delovala kot mediator med nacionalnimi nadzornimi organi v kolegijih.

3. Financiranje razreševanja

Zgoraj navedena orodje za razreševanje bodo zahtevala financiranje. Če financiranje s strani privatnega sektorja ni na voljo in za izogibanje financiranju orodij s proračunskimi sredstvi, se dodatno financiranje zagotovi iz skladov za razreševanje, ki bodo zbrali prispevke od bank sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja. Skladi bodo morali imeti dovolj zmogljivosti, da se v 10 letih doseže ciljna raven sredstev 1 odstotek kritih vlog. Sredstva sklada bi se uporabljali izključno za podpiranje ustrezne reorganizacije in razreševanja in nikoli za reševanje banke. Nacionalni skladi za razreševanje bi medsebojno sodelovali, zlasti da bi zagotovili financiranje za razrešitev čezmejnih finančnih institucij.

Predlog direktive za optimalno uporabo virov predlaga tudi delno financiranja razreševanja finančnih institucij iz obstoječih sistemov zajamčenih vlog kot jih zahteva Direktiva o jamstvu za vloge. Sistemi zajamčenih vlog bi poleg sklada za razreševanje zagotovili sredstva za zaščito malih vlagateljev. Za doseganje čim večje sinergije bi v skladu s predlogom direktive države članice celo lahko združile sisteme zajamčenih vlog in sklad za razreševanje, če bodo na voljo vsa jamstva za to, da se lahko v primeru propada finančne institucije iz jamstvene sheme še vedno izplačajo vlagatelji.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT