Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 27.9.2012 15:36:18

Izbrani členi in komentarji Predloga ZPIZ -2 (6.9.2012)

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Izbrani členi in komentarji Predloga ZPIZ -2 (6.9.2012)

13. člen

(obvezno zavarovane osebe)

(1) Obvezno se zavarujejo fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), ki z delom ali opravljanjem dejavnosti, prejemanjem nadomestil po predpisih o urejanju trga dela, predpisih o starševstvu ali na drug način ustvarjajo oziroma imajo določene dohodke.

(2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi, razen če po zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, ni zavarovana za polni delovni čas.

(3) Zavarovanci so tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

K 13. členu (obvezno zavarovane osebe)

Vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje je za osebe, razen v izjemnih primerih, obvezno in ni odvisno od volje posameznika. Ob dejstvu, da pokojninski sistem izhaja iz načela generalizacije kroga zavarovancev, po katerem je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen najširši možen krog zavarovancev, se je razširila pokritost z obveznim zavarovanjem na vsakršno opravljanje dela v odvisnem razmerju, na opravljanje dejavnosti ter na vse zavarovance, ki prejemajo nadomestila po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti in starševstva. Obvezno se torej zavarujejo vse osebe, ki na kakršni koli način ustvarjajo oziroma imajo določene dohodke.

Če oseba istočasno opravlja različna dela v odvisnem razmerju ali opravlja več različnih dejavnosti, od katerih bi lahko bila vsaka zavarovalna podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, se mora oseba zavarovati po tisti zavarovalni podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, razen, če po zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, ni zavarovana za polni delovni čas.

Osebe, ki ne izpolnjujejo enega izmed zgoraj naštetih pogojev in torej niso vključene v obvezno zavarovanje na podlagi zakona, se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

14. člen

(delavci v delovnem razmerju)

(1) Obvezno se zavarujejo delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije.

(2) Obvezno se zavarujejo izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo.

(3) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.

(4) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so na območju Republike Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če posebni predpis ali mednarodna pogodba ne določa drugače.

(5) Obvezno se zavarujejo državljanke ali državljani (v nadaljnjem besedilu: državljan) Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države.

(6) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

K 14. členu (delavci v delovnem razmerju)

V obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju so zavarovani delavci v delovnem razmerju, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na območju Republike Slovenije.

V obvezno zavarovanje so vključeni tudi izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo.

Obvezno se zavarujejo tudi delavci v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so poslani na delo v tujino in ki niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno kot tudi delavci v mednarodnih organizacijah in ustanovah ter diplomatskih in konzularnih predstavništvih na območju Republike Slovenije.

Obvezno zavarovanje zagotavlja tudi tistim slovenskim državljanom, ki so zaposleni v tujini, pa tam niso zavarovani oziroma Republika Slovenija s to državo ali mednarodno organizacijo nima sklenjenega mednarodnega sporazuma in oseba ne more uveljaviti svojih pravic. Zato se tem slovenskim državljanom omogoča, da se zavarujejo, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije.

Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini in se zanje v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike Slovenije

15. člen

(samozaposlene osebe)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.

(2) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

K 15. členu (samozaposlene osebe)

Naslednja kategorija zavarovancev so samozaposlene osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno oziroma drugo dovoljeno dejavnost, kot je vsaka podjetniška, poklicna ter druga neodvisna samostojna dejavnost. Obvezno se mora na podlagi tega člena zavarovati samozaposlena oseba, ki ni prednostno zavarovana na podlagi 14. člena tega zakona ali je na podlagi 14. člena tega zakona zavarovana za krajši delovni čas od polnega, zato se je dolžna za razliko do polnega delovnega časa zavarovati na podlagi 15. člena tega zakona.

Obvezno se morajo zavarovati tudi samozaposlene osebe, ki status samozaposlene osebe pridobijo z vpisom v register na območju države, ki je članica EU, in za katere se skladno s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

16. člen

(družbeniki)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki (v nadaljnjem besedilu: družbenik) osebnih in kapitalskih družb v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: družbenik) zadrug in so poslovodne osebe.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo, v kateri so imetniki poslovnega ali članskega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imajo neposredno ali posredno najmanj 25 % glasovalnih pravic ali najmanj 25 % delež v kapitalu določene pravne osebe, se ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona prednostno zavarujejo po prejšnjem odstavku.

(3) Obvezno se zavarujejo tudi osebe, ki so ustanovitelji in poslovodne osebe zavodov, katerih ustanovitveni akti ne določajo, da se presežek prihodkov nad odhodki uporabi izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti.

(4) Osebe iz prejšnjega odstavka se, ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona, prednostno zavarujejo po prejšnjem odstavku.

K 16. členu (družbeniki)

Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbeniki osebnih in kapitalskih družb, ter zadrug v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe, in sicer ne glede na to, ali so v delovnem razmerju (s krajšim delovnim časom) ali so zavarovani na podlagi 15. člena tega zakona.

Kot družbenik, ki je poslovodna oseba, se šteje tudi poslovodna oseba delniške družbe.

Prednostni vrstni red iz drugega odstavka 13. člena tega zakona se po novem ne upošteva le za tiste zavarovance po tem členu, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo, v kateri so imetniki poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imajo neposredno ali posredno 25 % glasovalnih pravic ali 25 % delež v kapitalu določene pravne osebe.

18. člen

(drugo pravno razmerje)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in ne prejemajo pokojnine.

(2) Kot delo v okviru drugega pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka šteje zlasti delo: po podjemni, avtorski ali drugi pogodbi civilnega prava; malo delo; kot prokurist ali poslovodna oseba po predpisih o gospodarskih družbah; na podlagi imenovanja v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavoda, zadruge, zbornice, lokalne skupnosti ali druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava; na podlagi imenovanja za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja ali upravitelja prisilne poravnave; na podlagi vpisa v register sodnih izvedencev ali sodnih cenilcev.

K 18. členu (drugo pravno razmerje)

Če se oseba ne zavaruje na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas, kot samozaposleni, družbenik ali kmet, se mora obvezno vključiti v zavarovanje, če v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravlja delo in ne prejema pokojnine.

Drugi odstavek navedenega člena primeroma našteva dela, ki se štejejo kot drugo pravno razmerje, in sicer je to zlasti delo po podjemni, avtorski ali drugi pogodbi civilnega prava; malo delo; prokura ali poslovodenje po predpisih o gospodarskih družbah; imenovanje v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavode, zadruge, javnega organa, zbornice, zavarovalniškega sklada, vzajemne zavarovalnice, zasebne pokojninske družbe ali lokalne skupnosti ali druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava; imenovanje za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja ali upravitelja prisilne poravnave ter vpis v register sodnih izvedencev ali sodnih cenilcev; kot tudi opravljanjo nepoklicne funkcije župana na podlagi predpisov o lokalni samoupravi.

20. člen

(posebni primeri zavarovanja)

(1) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je obvezno zavarovana oseba:

  • ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju navedene dejavnosti;

  • ki v okviru drugega pravnega razmerja opravlja delo iz 18. člena tega zakona za plačilo, vendar ni zavarovana na podlagi 16. ali 18. člena tega zakona, pri opravljanju tega dela.

(2) Oseba, ki opravlja kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in ni zavarovana po 17. členu tega zakona, se lahko zavaruje za invalidnost ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.

(3) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu, so obvezno zavarovani:

  • dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;

  • otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;

  • osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;

  • vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;

  • osebe, ki se po predpisih, ki urejajo trg dela, ali po predpisih, ki urejajo zaposlovanje invalidov, usposabljajo z delom pri izvajalcu ukrepa aktivne politike zaposlovanja, razen oseb, ki opravljajo javna dela;

  • osebe, ki na podlagi predpisov, ki urejajo prekrške in izvrševanje kazenskih sankcij, opravljajo določene naloge v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti.

(4) Osebe na prestajanju kazni zapora in mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, so pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu s tem zakonom obvezno zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe zunaj dela, nastale zaradi višje sile.

(5) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu v primerih organizirane aktivnosti, so zavarovane osebe, ki:

  • sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;

  • kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;

  • opravljajo vojaško službo v rezervni ali vojni sestavi, nadomestno civilno službo ali službo v Civilni zaščiti oziroma se usposabljajo za opravljanje teh nalog na podlagi državljanske dolžnosti ali se usposabljajo na podlagi pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ali se usposabljajo za opravljanje obrambnih nalog ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;

  • kot člani operativnih sestav prostovoljnih gasilskih enot oziroma gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, med izvajanjem požarne straže ali zavarovanja požarno nevarnih del, mest in javnih prireditev, na vajah in drugih oblikah usposabljanja ali pri javnih nastopih in demonstracijah gasilske dejavnosti za namen poučevanja in usposabljanja prebivalstva;

  • kot člani gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe, vodniki reševalnih psov ali potapljači in drugi reševalci in pripadniki operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; ki opravljajo naloge v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo ogroženim ljudem; naloge v zvezi z zaščito in reševanjem premoženja, okolja in kulturne dediščine ali se organizirano usposabljajo za navedene naloge;

  • pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;

  • opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu policije;

opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;

  • kot športniki, šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah.

K 20. členu (posebni primeri zavarovanja)

Člen določa posebne primere zavarovanja za samozaposlene osebe, ki opravljajo samostojno pridobitno oziroma drugo dovoljeno dejavnost, pa iz tega naslova niso zavarovane. Šteje se namreč, da pri opravljanju vsake dejavnosti lahko nastane invalidnost ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju določene dejavnosti. Po tem členu se lahko zavarujejo tudi kmetje, ki opravljajo samostojno kmetijsko dejavnost, pa niso zavarovani iz tega naslova.

Obvezno se za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju dela v okviru drugega pravnega razmerja, zavaruje tudi oseba, ki iz tega pravnega razmerja ni zavarovana na podlagi 16. člena tega zakona kot družbenik ali na podlagi 18. člena tega zakona.

Za primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu, so obvezno zavarovane tudi osebe, ki opravljajo določene aktivnosti, pri katerih bi lahko nastala poškodba. Gre za udeležence pri praktičnih poukih, pri izvajalcih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, osebe, ki opravljajo določene naloge v splošno korist oz. korist lokalne skupnosti ter osebe, ki jim je odvzeta prostost, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom. Slednji se obvezno zavarujejo tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela, nastale zaradi višje sile.

Obvezno se zavaruje tudi oseba, pri kateri nastane invalidnost ali smrt kot posledica poškodbe pri opravljanju določene organizirane aktivnosti, oseba pa za ta tveganja ni zavarovana na drugi podlagi. Na podlagi tega člena so obvezno zavarovani udeleženci organiziranih aktivnosti, ki so posebnega pomena za državo kot je npr. vojaška služba v rezervni ali vojni sestavi, nadomestna civilna služba, obrambne naloge ter naloge zaščite, reševanja in pomoči, članstvo v gasilskih organizacijah, članstvo v gorskih reševalnih, jamarskih in drugih reševalnih službah, pomoč policiji in opravljanje druge družbene funkcije ali državljanske dolžnosti itd.

22. člen

(trajanje zavarovanja)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.

(2) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost, ali od dne izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra, začetka postopka osebnega stečaja, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma v drugih primerih od dneva začetka opravljanja samostojne dejavnosti in se zaključi s prenehanjem opravljanja te dejavnosti.

(3) Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.

(4) Obvezno zavarovanje oseb iz 17. člena tega zakona nastopi z dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in preneha z dnem prenehanja pogojev, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z dopolnitvijo starosti 63 let, ko lahko dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovanci iz 17. člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona

(6) Obvezno zavarovanje se za osebe iz 18. člena tega zakona vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi podatkov Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčna uprava) ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.

K 22. členu (trajanje zavarovanja)

Člen določa začetek in konec trajanja zavarovanja na splošno in za posamezne kategorije zavarovancev. Na splošno velja, da traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, pa do prenehanja takšnega razmerja.

Za samozaposlene osebe traja zavarovanje od dneva vpisa v poslovni register oziroma od dneva izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti oziroma od dneva začetka opravljanja dejavnosti in traja vse do dneva izbrisa iz registra, začetka postopka osebnega stečaja, vrnitve ali odvzema dovoljenja, nastopa pravnomočne prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma do prenehanja opravljanja dejavnosti.

Za družbenike traja obveznost zavarovanje od dneva vpisa v register kot poslovodne osebe in traja vse do izbrisa iz registra.

Obvezno zavarovanje nosilca in členov kmetije iz 17. člena tega zakona nastopi z dnem izpolnitve pogojev in preneha z dnem prenehanja pogojev po tem zakonu. Zavarovanje kmetov ni obvezno v primeru, da pridobijo pravico do invalidske pokojnine. V tem členu je hkrati tudi določeno, da za kmete zavarovanje ni obvezno v primeru, ko dopolnijo starost 63 let, v primeru, če njegov dohodek iz osnovne

kmetijske in gozdarske dejavnosti brez drugih dohodkov kmetije ne dosega zneska, ki ga določi minister, pristojen za kmetijstvo.

Trajanje zavarovanja v drugem pravnem razmerju nastopi in preneha z izpolnitvijo pogojev po tem zakonu.

Kmetje lahko ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.

Zavarovanca iz 18. člena tega zakona se obvezno zavarovanje vzpostavi v tekočem letu na podlagi podatkov Davčne uprave RS, če v tem letu uveljavi pravico do pokojnine. Za izračun trajanja zavarovalne dobe se v tem primeru upoštevajo plačila iz drugega pravnega razmerja, prejeta do uveljavitve pravice do pokojnine

130. člen

(zavarovalna doba)

(1) V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim časom.

(2) Kot polni delovni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, in zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002.

(3) V zavarovalno dobo se šteje tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni čas.

(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi, kadar je delovni čas dosežen z delom v dveh ali več delovnih razmerjih.

(5) V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona.

(6) Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.

(7) Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.

(8) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

(9) Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.

(10) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.

K 130. členu (zavarovalna doba)

V zavarovalno dobo se všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil v obveznem zavarovanju s polnim delovnim časom. Vprašanje ali določen delavec dela s polnim delovnim časom se ugotavlja skladno z delovnopravno zakonodajo.

Če zavarovanec dela s krajšim delovnim časom od polnega kot invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu oziroma kot zavarovanec po predpisih o starševstvu, se ta čas šteje kot polni delovni čas. Kot polni delovni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu oziroma s pravico do nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, in zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nega svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31.12.2002.

Čas, prebit v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega, se šteje v zavarovalno dobo tako, da ustreza seštetemu skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, nato pa se preračunana na polni delovni čas.

V petem odstavku tega člena je opredeljen način vštevanja v zavarovalno dobo obdobij, ki jih je pridobil zavarovanec iz 18. člena tega zakona in sicer na podlagi ugotovljenega skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij.

Način ugotavljanja trajanja zavarovalne dobe je določen tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se izračun izvede, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto.

V primeru, da zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za katero se izračun izvede, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja začne s prvim naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi oziroma s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se izračun izvede, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.

Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se izračun izvede, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.

133. člen

(pogoj plačila prispevkov)

(1) V zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.

(2) Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninski dobi upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe.

K 133. členu (pogoj plačila prispevkov)

Ta člen določa, da se samo obdobja zavarovanja, za katerega so bili plačani predpisani prispevki, lahko štejejo v zavarovalno dobo. V primeru, če prispevki niso plačani v celoti, se v pokojninsko dobo upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe

134. člen

(upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki,

v zavarovalni dobi)

(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.

(2) Določba prejšnjega odstavka velja le za zavarovance iz prvega in tretjega odstavka 14. člena tega zakona.

K 134. členu (upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki, v zavarovalno dobo)

Prav tako se ne glede na določbo prejšnjega odstavka, obdobja do 31. decembra 2010, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal, štejejo v pokojninsko dobo, in sicer ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.

XVIII. poglavje: PRISPEVKI

143. člen

(določitev in obračun prispevkov)

(1) Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo prispevkov, z izjemo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz prve alineje prvega odstavka ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 20. člena tega zakona, ki se plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

(2) Prispevne stopnje za obvezno zavarovanje se določijo tako, da se s pričakovanimi prihodki od prispevkov ob upoštevanju drugih prihodkov po drugem in tretjem odstavku 141. člena tega zakona pokrijejo pričakovani odhodki.

(3) Stopnje in višine prispevkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določajo z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost.

(4) Stopnja prispevkov za posebne primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona se določi po stopnji prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost.

K 143. členu (določitev in obračun prispevkov)

Osnove za plačilo prispevkov predstavljajo podlago, od katere se prispevki obračunajo in plačajo. Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Zavezanci za plačilo prispevkov le-te plačujejo po prispevnih stopnjah, ki so določene v višini, ki omogoča izravnavo poslovanja zavoda tako, da se pričakovani odhodki pokrijejo s pričakovanimi prihodki. Prispevne stopnje oziroma višine prispevkov so zakonsko določene, razen osnov za prispevke, ki so določeni za posebne primere zavarovanja.

XIX. poglavje: OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV


144. člen

(osnove za osebe v delovnem razmerju)

(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.

(2) Za zavarovance iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona se za plačo iz prejšnjega odstavka šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se prispevki plačujejo od:

  • zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;

  • zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in

zneska regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna

  • višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

(4) Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

K 144. členu (osnove za osebe v delovnem razmerju)

Osnova za plačilo prispevkov je za osebe v delovnem razmerju plača oziroma nadomestilo plače po predpisih, ki urejajo delovna razmerja ter vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi pri domačem ali tujem delodajalcu. Posebna ureditev še vedno velja za detaširane delavce, ki prispevke plačujejo od plače, ki bi jo v RS prejeli za enako delo.

Ne glede na prejšnji odstavek, pa se v drugem odstavku taksativno določajo prejemki, od katerih se prispevki plačujejo, zaradi poenotenja s predpisi o prispevkih za socialno varnost kot so npr. zneski jubilejnih nagrad, odpravnine ob upokojitvi, zneski bonitet itd. V tretjem odstavku je določena najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju kot znesek 60 % povprečne plače.

145. člen

(osnove za samozaposlene, družbenike in kmete)

(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona je zavarovalna osnova.

(2) Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec.

(3) Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz 16. člena tega zakona štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije, dividende in drugi dohodki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža. Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona šteje renta, prejeta iz naslova ukrepov kmetijske politike za prenos kmetijskega gospodarstva.

(4) Če dobiček zavarovanca iz 15. in 17. člena tega zakona ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček zavarovanca iz 16. člena tega zakona ne preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena je najvišja zavarovalna osnova za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(6) Zavarovalna osnova po tem členu se določi na podlagi podatkov - iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali iz odločbe o odmeri dohodnine, ali obračuna davčnega odtegljaja, ali obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine - za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine po tem odstavku se šteje obračun, ki je bil ali bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(7) Če za posameznega zavarovanca iz tega člena ni na voljo podlaga iz prejšnjega odstavka za uvrstitev v zavarovalno osnovo, ker se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne izda odločba o odmeri dohodnine, se zavarovalna osnova določi v višini iz četrtega odstavka tega člena.

(8) Zavarovalna osnova, določena v skladu s predhodnimi odstavki tega člena, se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.

(9) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, določene v četrtem odstavku tega člena, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

(10) Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od zavarovalne osnove iz četrtega odstavka tega člena. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.

(11) Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se v skladu s tem členom zavarovalna osnova ne določi na novo.

(12) Če se ugotovi, da zavarovalna osnova, od katere se plačujejo prispevki, ni pravilna, davčni organ z odločbo določi novo zavarovalno osnovo in poračun prispevkov za nazaj.

(13) Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove po tem členu določi minister, pristojen za finance, s soglasjem ministra, pristojnega za delo.

K 145. členu (osnove za samozaposlene, družbenike in kmete)

Člen določa osnove, od katerih prispevke plačujejo samozaposleni, kmetje in družbeniki. Osnova za plačilo prispevkov je zavarovalna osnova, ki je določena v višini posameznikovega dobička, v katerem niso obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove. Za dobiček se pri družbenikih, ki so poslovodne osebe štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije ter dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža.

Najnižjo zavarovalno osnovo za samozaposlene in kmete predstavlja znesek 60 % povprečne plače v primeru, če dobiček ne preseže zneska 60 % povprečne plače. Za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, pa zavarovalna osnova ne sme biti nižja od zneska 90 % povprečne plače, če dobiček ne preseže zneska 90 % povprečne plače. Najvišja zavarovalna osnova je 3,5 kratnik povprečne plače, kar zagotavlja delček solidarnosti do tistih, ki ne morejo plačevati več.

Zavarovalna osnova se določi na podlagi podatkov iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali odločbe o odmeri dohodnine ali obračuna davčnega odtegljaja ali obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Če ni ustrezne podlage za uvrstitev v zavarovalno osnovo, ker ni bila izdana odločba o odmeri dohodnine, se zavarovalna osnova določi v višini najnižje zavarovalne osnove.

Ob vstopu v zavarovanje plačujejo zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona prispevke od najnižje zavarovalne osnove, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

Zavarovancu se lahko zavarovalna osnova zmanjša in sicer za največ 20 %, vendar najmanj od najnižje zavarovalne osnove. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko

ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.

Če davčni organ v davčnem nadzoru ugotovi, da zavarovalna osnova, od katere se plačujejo prispevki, ni pravilna, z odločbo določi novo zavarovalno osnovo in poračun za nazaj.

Podrobnejše določbe o načinu in postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove določi minister, pristojen za finance s soglasjem ministra za delo.

146. člen

(osnova za zavarovanje iz drugega pravnega razmerja)

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena tega zakona je plačilo za opravljeno delo, prejeto v okviru drugega pravnega razmerja.

K 146. členu (osnova za zavarovanje iz drugega pravnega razmerja)

V osnovo za plačilo prispevkov od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta se za zavarovance, ki opravljajo delo v okviru drugega pravnega razmerja, vštevajo vsi prejemki, ki jih zavarovanec prejme v okviru drugega pravnega razmerja od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta.

147. člen

(osnova za zavarovanje po drugih predpisih)

(1) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz šestega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(2) Osnova za plačilo prispevkov za brezposelne zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila za primer brezposelnosti

oziroma zavarovalna osnova, od katerih zavod za zaposlovanje plačuje prispevke. Za brezposelne osebe, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnitve pogojev za predčasno pokojnino, je osnova za plačilo prispevkov zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec po predpisih, ki urejajo trg dela.

(3) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila ali prejemka, do katerega so upravičeni po drugih predpisih ali po tem zakonu.

(4) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(5) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz sedmega odstavka 19. člena tega zakona je prejemek, ki ga prejmejo za opravljanje svojega dela.

K 147. členu (osnova za zavarovanje po drugih predpisih)

Ta določba taksativno določa osnove za plačilo prispevkov za vsako kategorijo zavarovancev iz 19. člena tega zakona, ki so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi drugih predpisov.

V prvem odstavku tega člena je določena tudi najnižja osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz 19. člena tega zakona, ki je enak znesku 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

148. člen

(osnova za prispevek za posebne primere zavarovanja)

Za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, se prispevki plačujejo od bruto zneska prejemka iz drugega pravnega razmerja.

K 148. členu (osnova za prispevek za posebne primere zavarovanja)

Prispevki za posebne primere zavarovanja se plačujejo za zavarovance iz prvega in drugega odstavka 20. člena po stopnji, določeni v ZPSV, od osnov, za druge zavarovance iz 20. člena pa v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod.


149. člen

(osnova za zavarovance, ki se prostovoljno

vključijo v obvezno zavarovanje)

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 25. člena tega zakona je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

K 149. členu (osnova za zavarovance, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje)

Zavarovanci iz 25. člena tega zakona, ki so prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, si sami izberejo osnovo za plačilo prispevkov iz drugega odstavka 145. člena tega zakona, vendar najmanj od zneska 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

152. člen

(zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)

(1) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:

  • zavarovanci iz 14., 15., 16., 17., 18. in 25. člena tega zakona ter zavarovanci iz 19. člena tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače;

  • Republika Slovenija za zavarovance iz drugega odstavka 19. člena tega zakona, ki so upravičeni do starševskega dodatka po predpisih, ki urejajo starševstvo; za zaposlene, ki so po predpisih, ki urejajo starševstvo, upravičeni do plačila prispevka zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega, za razliko do polnega delovnega časa; za zavarovance iz petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;

  • zavod za zaposlovanje za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki imajo pravico do plačila prispevkov;

  • delodajalci za zavarovance iz 132. člena tega zakona.

(2) Če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je za zavarovance iz 14. člena tega zakona ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delavca.

(3) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.

K 152. členu (zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so največkrat zavarovanci sami. To so delavci v delovnih razmerjih, samozaposleni, družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe, kmetje in osebe, ki opravljajo delo v okviru drugega pravnega razmerja kot tudi osebe, ki so prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje ter zavarovanci iz 19. člena tega zakona, ki so upravičeni do prejemkov po drugih predpisih. Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so tudi osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo in niso zavarovane po 18. členu tega zakona.

Republika Slovenija je zavezana plačevati prispevke zavarovanca za osebe, ki dobivajo prejemke po drugih predpisih, in sicer za zavarovance iz naslova starševstva, za rejnice in za tiste, ki so na prostovoljnem služenju vojaškega roka in usposabljanju za zaščito.

Zavod za zaposlovanje je zavezanec za brezposelne zavarovance, ki imajo pravico do plačila prispevkov po predpisih, ki urejajo trg dela, delodajalci pa za zavarovance iz 132. člena tega zakona.

Člen v drugem odstavku določa izjemo v primerih, če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, saj je v teh primerih za osebe v delovnem razmerju zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za del prispevka, ki odpade na plačo oziroma nadomestilo plače zavarovanec, delodajalec pa je zavezanec za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plačo oziroma nadomestilom plače.

V tretjem odstavku tega člena je opredeljena dolžnost, da so zavezanci za plačilo prispevka zavarovanca za dokup dobe zavarovanci sami.

153. člen

(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)

(1) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:

  • delodajalci in izplačevalci nadomestil – za zavarovance iz prvega do četrtega odstavka 14. in 132. člena tega zakona;

  • izplačevalci prejemkov – za zavarovance iz 18. člena tega zakona;

  • zavarovanci iz petega in šestega odstavka 14. člena, 15., 16. in 17. člena, šestega odstavka 19. člena in 25. člena tega zakona, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalec nadomestil;

  • zavod za zaposlovanje – za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona;

  • zavod za zdravstveno zavarovanje – za osebe iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona;

  • Republika Slovenija – za zavarovance iz drugega, petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;

  • pristojna občina – za zavarovance iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona.

(2) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.

(3) Za izplačevalca nadomestil po tem členu zakona se šteje pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot so zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.

K 153. členu (zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)

Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so največkrat delodajalci (za zavarovance iz prvega do četrtega odstavka 14. člena tega zakona in za zavarovance v primeru podaljšanja zavarovanja). Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalci prejemkov – za zavarovance iz 18. člena tega zakona in za druge osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja v skladu z drugim odstavkom 18. člena tega zakona opravljajo delo za plačilo.

Zavezanci za plačilo prispevka delodajalca so tudi zavarovanci sami (državljani Republike Slovenije, zaposleni v tujini, samozaposlene osebe, družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe, kmetje, verski uslužbenci ter osebe, ki so prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje). Zavod za zaposlovanje je zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki imajo to pravico po predpisih, ki urejajo trg dela, zavod za zdravstveno zavarovanje pa za zavarovance, ki jim ta zavod dolžan izplačevati nadomestilo plače za čas bolezni po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje je zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za zavarovance iz 19. člena tega zakona, ki imajo pravico do začasnega nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.

Republika Slovenija krije prispevke za zavarovance iz drugega, petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona, pristojna občina pa za družinske pomočnike.

Zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za dokup dobe je zavarovanec sam.

154. člen

(zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja)

(1) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 20. člena tega zakona, razen za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona, so pravne osebe in osebe, pri katerih so te osebe na usposabljanju ali delu, oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.

(2) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona, so zavarovanci sami

K 154. členu (zavezanci za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja)

Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja so pravne in fizične osebe, ki organizirajo usposabljanja oziroma dela in akcije, v katerih te osebe sodelujejo.

406. člen

(uskladitev lastnosti zavarovanca)

(1) Osebe, ki so bile ob uveljavitvi tega zakona na šolanju in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem je začel veljati ta zakon, obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost.

(2) Osebe, ki so se na podlagi 18. člena ZPIZ-1 odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do 31. decembra 2012, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih ni presegal zneska minimalne plače in so ob uveljavitvi tega zakona še vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti, se morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona obvezno zavarovati.

(3) Družbeniki, ki so ob uveljavitvi tega zakona zavarovani na podlagi delovnega razmerja, se morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona zavarovati v skladu s 16. členom tega zakona.

(4) Zavod na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje, poslovnega registra in davčne uprave za osebe iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ki se v roku iz prejšnjih odstavkov niso vključile v zavarovanje, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.

(5) Uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z določbami 116. člena tega zakona. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje.

(6) Uživalcu pokojnine, ki v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne uskladi svojega statusa, se od prvega dne naslednjega meseca po preteku roka preneha izplačevati pokojnina, zavod pa na način, določen v četrtem odstavku tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.

K 406. členu (uskladitev lastnosti zavarovanca)

Glede na spremembe zavarovalnih podlag in kroga zavarovancev se morajo osebe, ki imajo status dijaka oziroma študenta ter hkrati opravljajo samostojno dejavnost obvezno vključiti v zavarovanje, in sicer od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem je začel veljati ta zakon.

Osebe, ki so do uveljavitve tega zakona, na podlagi določb o izvzemu iz zavarovanja odjavile oziroma vložile odjavo iz zavarovanja, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih ni presegal zneska minimalne plače, vendar so ob uveljavitvi tega zakona še vedno vpisana v ustrezen register za opravljanje samostojne dejavnosti in to dejavnost opravljajo še naprej, se morajo v roku 1 leta po uveljavitvi tega zakona obvezno zavarovati.

Osebe, ki so bile ob uveljavitvi tega zakona, zavarovane na podlagi delovnega razmerja, morale pa bi biti zavarovane kot družbeniki iz 16. člena tega zakona, se morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona, vključiti v zavarovanje.

Za osebe, ki se ne bodo ponovno vključile v zavarovanje po prejšnjih treh odstavkih in bodo nadaljevale z opravljanjem dejavnosti, bo Zavod po uradni dolžnosti, na podlagi pridobljeni podatkov iz poslovnega registra in zavoda za zdravstveno zavarovanje, ugotovil lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.

Oseba, ki je uživalec pokojnine in ki ob uveljavitvi tega zakona dela oziroma opravlja dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobila lastnost zavarovanca mora, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladiti svoj status z določbami tega zakona. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje.

Uživalcu pokojnine se preneha izplačevati pokojnina, če v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne uskladi svojega statusa.

410. člen

(odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi

za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona znaša v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 in v letu 2014 v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 52 %, v letu 2016 znaša 54 %, v letu 2017 znaša 56 %, v letu 2018 pa 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

2) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena tega zakona znaša za zavarovance iz 15. in 17. člena tega zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 in v letu 2014 v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 52 %, v letu 2016 znaša 54 %, v letu 2017 znaša 56 %, v letu 2018 pa 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(3) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena tega zakona znaša za zavarovance iz 16. člena tega zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 in v letu 2014 v znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se od leta 2015 do leta 2017 znesek vsako leto zvišuje za deset odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 90 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(4) Ne glede na določbo šestega odstavka 130. člena tega zakona se zavarovancem iz 18. člena v prehodnem obdobju v letu 2013 in v letu 2014 prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 50 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2015 znaša 52 %, v letu 2016 znaša 54 %, v letu 2017 znaša 56 %, v letu 2018 pa 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

(5) Ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena tega zakona, znaša v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov od plače in nadomestila plače v obdobju od leta 2013 do vključno leta 2017 v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2018 znaša 52 %, v letu 2019 znaša 54 %, v letu 2020 znaša 56 %, v letu 2021 pa 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(6) Ne glede na določbo četrtega odstavka 147. člena tega zakona v prehodnem obdobju znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona 57 % v letu 2013, 58 % v letu 2014, 59 % v letu 2015, od leta 2016 dalje pa 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(7) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 144. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2013 minimalna plača.

(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 147. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona za do vključno meseca februarja 2013 najnižja pokojninska osnova, povečana za davke in prispevke, po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

K 410. členu (odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo prispevkov ter dohodkovnem cenzusu)

S to določbo se ureja postopen prehod začetka veljavnosti novih višin zavarovalnih osnov za samozaposlene, družbenike in kmete.

411. člen

(določitev prehoda na zavarovalne osnove, določene

v skladu s 145. členom tega zakona)

(1) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona, ki so do uveljavitve tega zakona plačevali prispevke na podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, plačujejo prispevke od te zavarovalne osnove tudi za vsa obdobja po uveljavitvi tega zakona do določitve nove zavarovalne osnove v skladu s 145. členom tega zakona.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 411. člena tega zakona ter ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena tega zakona, prvega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2013 oziroma za do vključno meseca februarja 2013 minimalna plača.

K 411. členu (določitev prehoda na zavarovalne osnove, določene v skladu s 145. členom tega zakona)

S to določbo se zagotovi uporaba veljavnih zavarovalnih osnov in s tem že določenega plačila prispevkov do določitve nove zavarovalne osnove.

429. člen

(odložitev uporabe določb tega zakona)

(1) Določba 156. člena tega zakona se začne uporabljati 1. marca 2013.

(2) Določba 157. člena tega zakona se začne uporabljati 1. julija 2013.

(3) Določba prve alineje prvega odstavka 152. člena tega zakona se za zavarovance iz 18. člena tega zakona začne uporabljati 1. maja 2013.

(4) Določbe 105., 106., 107. in 155., člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.

(5) Določba tretjega odstavka 140. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2015.

430. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2013.

Vir: MDDSZ

Ključne besede:
ZPIZ-1
ZPIZ-2

Zadnji članki iz rubrike:

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

7.10.2019 15:52:25:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (2. 10. 2019)

7.10.2019 15:56:09:
Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (27.09.2019)

7.10.2019 15:53:19:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (2. 10. 2019)

3.7.2019 11:42:32:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT