Pojasnilo DURS, št. 4217-10548/2012 2 01-650-03, 21. 11. 2012

Zavezanec v dopisu navaja, da bo tuja pravna oseba v Sloveniji opravljala montažo proizvodne linije, ki jo bo tudi dobavila naročniku v Slovenijo, vendar ne bo registrirala družbe oziroma podružnice – torej na območju Slovenije ne bo imela nikakršne pravno-formalne subjektivitete. Pred opravljeno dobavo bo v Sloveniji pridobila davčno in DDV številko na podlagi ZDDV-1. Montažna dela bodo trajala dlje od 12-ih mesecev, zato se v skladu s 6. členom ZDDPO-2 šteje, da ima v Sloveniji poslovno enoto (PE). Zaradi tega se na podlagi 3. člena v povezavi z 8. členom ZDDPO-2 šteje za davčnega zavezanca v Sloveniji.

Zavezanec sprašuje:

1) Prijava/Obvestilo glede obstoja PE nerezidenta v Sloveniji

a) Ali in na kakšen način mora tuja pravna oseba obvestiti davčni organ o obstoju PE v Sloveniji? Zavezanec navaja, da pridobitev davčne številke še ne pomeni, da ima tuja pravna oseba v Sloveniji PE, zato meni, da bi bilo korektno, če bi o obstoju PE obvestila davčni organ z dopisom k vlogi za pridobitev davčne številke.

b) Ali je PE, kot slovenski davčni zavezanec, dolžna obvestiti davčni organ o njenem davčnem obdobju, ki se razlikuje od koledarskega leta? Glede na določbe drugega odstavka 372. člena ZDavP-2 zavezanec meni, da bi PE morala obvestiti davčni organ v roku 8 dni po pridobitvi davčne številke o svojem davčnem obdobju, ki se razlikuje od koledarskega leta.

c) Ali je PE, kot slovenski davčni zavezanec, dolžna davčnemu organu posredovati izračun predvidene davčne osnove v 8-ih dneh po pridobitvi davčne številke, na podlagi katere se plačujejo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO)? Glede na določbe sedmega odstavka 371. člena ZDavP-2 zavezanec meni, da je odgovor na to vprašanje sicer pritrdilen, vendar dvomi o obveznosti plačevanja akontacij DDPO na podlagi predvidene davčne osnove, saj ob pridobitvi davčne številke PE še ni zavezana za DDPO. Navaja, da PE postane zavezana za DDPO v Sloveniji šele tedaj, ko preseže 12 mesečno obdobje.

2) Ob oddaji obračuna DDPO

Zavezanec predvideva, da bo tuja oseba za poslovno enoto v Sloveniji lahko vodila ločeno knjigovodstvo (npr. PE bo svoje stroškovno mesto in bo mogoče spremljati prihodke ter (ne)posredne stroške, ki se nanašajo na poslovno enoto). V roku treh mesecev po zaključku davčnega obdobja je PE dolžna davčnemu organu predložiti davčni obračun z izračunano davčno osnovo ter davčno obveznost poravnati v roku 30-ih dni po predložitvi obračuna. Zavezanec navaja, da je poleg obračuna vsak zavezanec dolžan predložiti tudi bilance (po določbah 357. člena ZDavP-2), ki pa jih tuja pravna oseba ni dolžna pripravljati v skladu z ZGD-1, saj je omenjeni zakon, kot tujo pravno osebo, k temu ne zavezuje. Posledično na AJPES poslovna enota ne bo predlagala bilanc. Zaradi omenjenega sprašuje:

a) Kako se izpolni obračun DDPO v konkretnem primeru? Zavezanec navaja, da bo verjetno tuja pravna oseba lahko vodila ločeno knjigovodstvo, zato meni, da bi morala izpolniti zaporedno 3.5 (prihodki) ter 7.9 (odhodki). Navaja tudi, da takšna rešitev izhaja iz pojasnila DURS, št. 4200-5/2008 z dne 18. 2. 2008.

b) Kakšne bilance naj se priložijo k obračunu DDPO? Zavezanec navaja, da tuja pravna oseba za PE v Sloveniji ni dolžna pripravljati in objavljati izkaza poslovnega izida (IPI) ter bilance stanja (BS) zato meni, da (upoštevaje tudi prej navedeno pojasnilo DURS) poslovna enota ni dolžna pripravljati IPI, BS ter izkaz gibanja kapitala (IGK) in k obračunu DDPO predloži le prazne obrazce.

V zvezi z vprašanji zavezanca pojasnjujemo:

Ad 1a) V skladu z določbo šeste točke 42. člena Zakona o davčni službi – ZDS-1 (Uradni list RS, št. 1/07 – UPB2, 40/09 in 33/11) se v davčni register vpiše pravna oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v Sloveniji in opravlja aktivnosti na območju Slovenije.

Prijavo za vpis v davčni register se predloži davčnemu uradu, na območju katerega bo opravljala dejavnost, in sicer pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Slovenije, opravi pa se na obrazcu DR04, ki je predpisan s Pravilnikom o vodenju in vzdrževanju davčnega registra (Uradni list RS, št. 31/05 in 120/07). Pri vpisu v davčni register zavezanci prejmejo obvestilo, s katerim se zavezanca nerezidenta opozori na davčno obveznost, ki jo ima iz opravljanja dejavnosti v Sloveniji in hkrati spodbudi k temu, da natančneje in z večjo skrbnostjo pravilno ugotovi potencialni obstoj poslovne enote. Nepravilna ugotovitev obstoja poslovne enote ima lahko za posledico izogibanje davčni obveznosti v Sloveniji.

Ad 1b) Davčni zavezanec, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti in izbere drugačno davčno leto (ki ni enako koledarskemu letu), s pisnim obvestilom o spremembi davčnega obdobja obvesti davčni organ, in sicer v osmih dneh po vpisu v uradno evidenco organa, kot to določa drugi odstavek 372. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 UPB4 in 32/12).

Ad 1c) V skladu z določbo prvega odstavka 69. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12 in 30/12) se od dohodkov rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle, ki jo opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, določenih s tem zakonom, med davčnim obdobjem plačuje akontacija davka, če ni s tem zakonom ali zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače določeno. Akontacija se plačuje od dohodkov nerezidenta za dejavnost oziroma posle, ki jo opravlja v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, torej, če je predmet obdavčitve dobiček nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali prek poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji. ZDDPO-2 v določbah o obdavčevanju nerezidenta oziroma poslovne enote nerezidenta ne določa »odložene davčne zavezanosti« pri akontiranju davka od dohodkov pravnih oseb. Ker pa bo poslovna enota nerezidenta šele pričela s svojim poslovanjem, se upoštevajo tudi določbe sedmega odstavka 371. člena ZDavP-2, kar pomeni, da je treba obrazloženi izračun davčne osnove, višino akontacije ter obrokov akontacije predložiti davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa.

Širše pojasnilo o stalni poslovni enoti, o vpisu v davčni register in davčnih obveznostih poslovne enote nerezidenta, je objavljeno na povezavi.

Ad 2a, 2b) Zavezanec v dopisu navaja, da tuja pravna oseba (nerezidentka) v Sloveniji ne bo registrirala družbe, podružnice (ne bo imela nikakršne pravno – formalne subjektivitete), bo pa v Sloveniji opravljala dejavnost montaže proizvodne linije. Ker naj bi ta dejavnost trajala dlje kot 12 mesecev, se bo štelo, da ima v Sloveniji poslovno enoto in da je zaradi tega davčna zavezanka v Sloveniji.

V zvezi s tem opozarjamo na določbo prvega odstavka 680. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12) v skladu s katero tuje podjetje, pred vpisom podružnice v register, ne more začeti opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji – registracija podružnice v Sloveniji je torej pogoj za začetek opravljanja dejavnosti v tej državi. To bi v konkretnem primeru pomenilo, da mora tuja pravna oseba v Sloveniji najprej registrirati podružnico, šele potem pa lahko začne opravljati dejavnost montaže proizvodne linije. Glede na to, da bo ta dejavnost predvidoma trajala dlje kot 12 mesecev, se bo ta podružnica z vidika davka od dohodkov pravnih oseb štela tudi za poslovno enoto, tuja pravna oseba pa posledično za zavezanca za davek od dohodkov pravnih oseb, ki je v skladu s 356. členom ZDavP-2 dolžan predložiti davčni obračun od dohodkov, ki jih dosega v poslovni enoti ali preko poslovne enote.

Podružnica tujega podjetja (v tem primeru tudi poslovna enota nerezidenta) je po splošnem pravilu, ki ga vsebuje drugi odstavek 680. člena ZGD-1, dožna voditi poslovne knjige po določbah tega zakona.

V skladu z določbami 12. člena ZDDPO-2 osnovo za davek nerezidenta za dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji predstavlja dobiček (tj. presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni s tem zakonom). Če ta zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Dobiček poslovne enote je dobiček, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti, tj. tisti, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga ta poslovna enota imela, če bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost oziroma posle.

Skladno z navedenim nerezident izpolni obrazec Obračuna DDPO s prilogami kot to določa Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 67/10, 77/12). Pojasnjujemo, da se pod zap. št. 1 oziroma 5 obrazca Obračuna DDPO vpiše tiste prihodke oziroma odhodke, ugotovljene v izkazu poslovnega izida oziroma v drugem ustreznem letnem poročilu, na podlagi zakona in uvedenih računovodskih standardov, ki so v skladu z zakonom. Pod zap. št. 3.5 oziroma 7.9 obrazca Obračuna DDPO se vpiše znesek povečanja prihodkov oziroma odhodkov za znesek prihodkov oziroma odhodkov, ki se pripišejo poslovni enoti nerezidenta, če niso vključeni med prihodke oziroma odhodke te poslovne enote pod za. št. 1 oziroma 5 obrazca Obračuna DDPO. V ustrezne zap. št. obrazca Obračuna DDPO se skladno z določbami ZDDPO-2 vpisujejo tudi morebitne korekcije teh prihodkov in odhodkov.