Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.12.2012 16:04:55

Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Vlada RS je na 42. redni seji, ki je potekala 20. decembra 2012, sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano mag. Barbaro Žgajner Tavš in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije meni, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlog skupine poslank in poslancev je, da se črtata 17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih oziroma, da se iz upoštevanja dohodkov za pridobitev socialnovarstvenih prejemkov črta t.i. humanitarne pomoči posameznikom in gospodinjstvom.

17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih določata, da se v lastni dohodek štejejo pomoči v obliki denarnih sredstev (izvzeti so npr. paketi za prehrano, invalidski voziček, ipd. ter pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere organizacija ali ustanova določi namen porabe sredstev, ki ni enak preživetju), ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij,

Iz splošnih določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih je razvidno, da je osnovni namen in cilj tega zakona z denarno socialno pomočjo upravičencu ob upoštevanju prebivališča in državljanstva zagotavljati sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, to je v višini minimalnega dohodka. Nadalje je določeno, da se omenjena sredstva osebi zagotavljajo samo pod pogojem, da si ne more preživetja zagotoviti sama z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so jo dolžni preživljati, Denarna socialna pomoč je torej zadnja pomoč, ki se lahko dodeli posamezniku šele potem, ko je izčrpal vse možnosti za pridobitev sredstev za preživetje. Nadalje je iz splošnih določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih razvidno, da prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

Po mnenju Vlade Republike Slovenije 17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih zasledujeta zgoraj navedene cilje. Omenjeni točki namreč določata sredstva, ki so namenjena preživetju in jih je zaradi same narave denarne socialne pomoči, t.j. zagotavljanje sredstev za osnovno preživetje, treba upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka posameznika ali družine oziroma pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka.

17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih zasledujeta tudi ustavno načelo enakosti pred zakonom, ki pomeni, da mora zakon dodeljevati enake pravice oziroma obveznosti tistim, ki so v enakem položaju glede na namen konkretnega zakona oziroma, da je treba enako obravnavati tisto, kar je enako oziroma tisto, kar je enako v bistvenem. Osebe, ki so same težko privarčevale določena sredstva, in sicer z delom na podlagi minimalne plače ter se znajdejo v dalj časa trajajoči materialni ogroženosti (npr. izguba zaposlitve in nastanek invalidnosti I. kategorije), so namreč v enakem položaju kot osebe, ki so prejele humanitarno pomoč zaradi socialne ogroženosti v denarni obliki na osebni račun, brez določitve namena porabe te pomoči. Če bi se tako pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevala samo sredstva prve osebe, druge pa ne, bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom.

Dodatno je treba poudariti, da 17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih posredno omogočata tudi večjo transparentnost porabe t.i. humanitarne pomoči, saj če se te pomoči neposredno namenijo za na primer kritje stroškov odprave posledic naravnih nesreč ali za na primer kritje stroškov letovanja otrok (plačilo položnic), osebe, ki pomoč dajejo, vedo, za kateri namen je bila ta porabljena.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

7.2.2020 17:36:17:
Sprememba frekvence poročanja o dolžnikih iz zdravstvenega zavarovanja

7.2.2020 16:40:20:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) boste od bank in hranilnic prejeli letno informacijo o obračunanih nadomestilih

7.2.2020 16:35:33:
Problematika zapiranja računov tujim državljanom in podjetjem v tuji lasti

5.2.2020 18:10:58:
V primeru bolezni opravičena obveznost odziva na vabila in napotnice Zavoda

3.2.2020 17:22:03:
Vlada odgovarja na pobudo glede minimalne plače

Najnovejši članki:

27.2.2020 17:55:18:
Zaposlitveni oglas: Računovodja (m/ž), Ljubljana

26.2.2020 12:10:20:
Koledar poročanja - marec 2020

24.2.2020 19:56:19:
Kako je urejeno delo na domu?

24.2.2020 18:51:44:
Obračun davka od dohodka ter priprava letnega poročila za leto 2019 za gospodarske družbe (e-gradivo)

19.2.2020 16:08:38:
Brošura o dohodku iz dejavnosti - Podrobnejši opis

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT