Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.12.2012 16:04:55

Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih Racunovodja.com

Vlada RS je na 42. redni seji, ki je potekala 20. decembra 2012, sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano mag. Barbaro Žgajner Tavš in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije meni, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlog skupine poslank in poslancev je, da se črtata 17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih oziroma, da se iz upoštevanja dohodkov za pridobitev socialnovarstvenih prejemkov črta t.i. humanitarne pomoči posameznikom in gospodinjstvom.

17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih določata, da se v lastni dohodek štejejo pomoči v obliki denarnih sredstev (izvzeti so npr. paketi za prehrano, invalidski voziček, ipd. ter pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere organizacija ali ustanova določi namen porabe sredstev, ki ni enak preživetju), ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij,

Iz splošnih določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih je razvidno, da je osnovni namen in cilj tega zakona z denarno socialno pomočjo upravičencu ob upoštevanju prebivališča in državljanstva zagotavljati sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, to je v višini minimalnega dohodka. Nadalje je določeno, da se omenjena sredstva osebi zagotavljajo samo pod pogojem, da si ne more preživetja zagotoviti sama z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so jo dolžni preživljati, Denarna socialna pomoč je torej zadnja pomoč, ki se lahko dodeli posamezniku šele potem, ko je izčrpal vse možnosti za pridobitev sredstev za preživetje. Nadalje je iz splošnih določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih razvidno, da prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

Po mnenju Vlade Republike Slovenije 17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih zasledujeta zgoraj navedene cilje. Omenjeni točki namreč določata sredstva, ki so namenjena preživetju in jih je zaradi same narave denarne socialne pomoči, t.j. zagotavljanje sredstev za osnovno preživetje, treba upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka posameznika ali družine oziroma pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka.

17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih zasledujeta tudi ustavno načelo enakosti pred zakonom, ki pomeni, da mora zakon dodeljevati enake pravice oziroma obveznosti tistim, ki so v enakem položaju glede na namen konkretnega zakona oziroma, da je treba enako obravnavati tisto, kar je enako oziroma tisto, kar je enako v bistvenem. Osebe, ki so same težko privarčevale določena sredstva, in sicer z delom na podlagi minimalne plače ter se znajdejo v dalj časa trajajoči materialni ogroženosti (npr. izguba zaposlitve in nastanek invalidnosti I. kategorije), so namreč v enakem položaju kot osebe, ki so prejele humanitarno pomoč zaradi socialne ogroženosti v denarni obliki na osebni račun, brez določitve namena porabe te pomoči. Če bi se tako pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevala samo sredstva prve osebe, druge pa ne, bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom.

Dodatno je treba poudariti, da 17. in 18. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih posredno omogočata tudi večjo transparentnost porabe t.i. humanitarne pomoči, saj če se te pomoči neposredno namenijo za na primer kritje stroškov odprave posledic naravnih nesreč ali za na primer kritje stroškov letovanja otrok (plačilo položnic), osebe, ki pomoč dajejo, vedo, za kateri namen je bila ta porabljena.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

11.6.2020 9:30:25:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

3.7.2020 14:45:41:
Koledar poročanja - julij 2020

2.7.2020 19:13:15:
Predvidena odložitev rokov za poročanje o čezmejnih aranžmajih

2.7.2020 19:10:43:
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 - 30. 6. 2020

2.7.2020 15:21:02:
Najpogostejša vprašanja in odgovori glede odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja

1.7.2020 15:17:31:
Ali se plačilo računa z bonom šteje za plačilo z gotovino in ga je treba davčno potrditi preko davčne blagajne?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT