Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.12.2012 16:07:08

Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Vlada RS je na 42. redni seji, ki je potekala 20. decembra 2012, sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano mag. Barbaro Žgajner Tavš in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije meni, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlog skupine poslank in poslancev je, da se črtata 20. in 21. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev oziroma, da se iz upoštevanja dohodkov za pridobitev pravic iz javnih sredstev črta t.i. humanitarne pomoči posameznikom in gospodinjstvom.

20. in 21. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določata, da se v lastni dohodek štejejo pomoči v obliki denarnih sredstev (izvzeti so npr. paketi za prehrano, invalidski voziček, ipd. ter pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere organizacija ali ustanova določi namen porabe sredstev, ki ni enak preživetju), ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, ter od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov. Navedeno določbo je po mnenju Vlade RS treba brati celostno, torej ne samo omenjeni točki prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ampak skupaj z določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki urejajo način ugotavljanja materialnega položaja.

Iz določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki urejajo način ugotavljanja materialnega položaja, je razvidno, da določitev dohodkov temelji na načelu, da se upošteva vse dohodke in prejemke, razen tistih, ki so dodeljeni za poseben namen ali so namenjeni kritju posebnih potreb. Tako se kot pomoč humanitarnih in invalidskih organizacij ter pomoči dobrodelnih ustanov upoštevajo le denarna sredstva, ki so namenjena za preživetje. To pomeni, da se pomoči, ki so namensko opredeljene (npr. za obnovo stanovanja, strehe…), pri ugotavljanju višine dohodka ne upoštevajo. Ne upoštevajo se tudi paketi humanitarnih organizacij, ki predstavljajo pomoč v obliki nedenarnih sredstev.

Po mnenju Vlade Republike Slovenije 20. in 21. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev zasledujeta zgoraj navedeno načelo upoštevanja dohodkov. Omenjeni točki namreč določata sredstva, ki so namenjena preživetju in jih je zaradi njune narave treba upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka posameznika ali družine oziroma pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev.

20. in 21. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev zasledujeta tudi ustavno načelo enakosti pred zakonom, ki pomeni, da mora zakon dodeljevati enake pravice oziroma obveznosti tistim, ki so v enakem položaju glede na namen konkretnega zakona oziroma, da je treba enako obravnavati tisto, kar je enako oziroma tisto, kar je enako v bistvenem. Osebe, ki so same težko privarčevale določena sredstva, in sicer z delom na podlagi minimalne plače ter se znajdejo v dalj časa trajajoči materialni ogroženosti (npr. izguba zaposlitve in nastanek invalidnosti I. kategorije), so namreč v enakem položaju kot osebe, ki so prejele humanitarno pomoč zaradi socialne ogroženosti v denarni obliki na osebni račun, brez določitve namena porabe te pomoči. Če bi se tako pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevala samo sredstva prve osebe, druge pa ne, bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom.

Dodatno je treba poudariti, da 20. in 21. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev posredno omogočata tudi večjo transparentnost porabe t.i. humanitarne pomoči, saj če se te pomoči neposredno namenijo za na primer kritje stroškov odprave posledic naravnih nesreč ali za na primer kritje stroškov letovanja otrok (plačilo položnic), osebe, ki pomoč dajejo, vedo, za kateri namen je bila ta porabljena.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

7.2.2020 17:36:17:
Sprememba frekvence poročanja o dolžnikih iz zdravstvenega zavarovanja

7.2.2020 16:40:20:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) boste od bank in hranilnic prejeli letno informacijo o obračunanih nadomestilih

7.2.2020 16:35:33:
Problematika zapiranja računov tujim državljanom in podjetjem v tuji lasti

5.2.2020 18:10:58:
V primeru bolezni opravičena obveznost odziva na vabila in napotnice Zavoda

3.2.2020 17:22:03:
Vlada odgovarja na pobudo glede minimalne plače

Najnovejši članki:

19.2.2020 16:08:38:
Brošura o dohodku iz dejavnosti - Podrobnejši opis

19.2.2020 14:08:06:
Napoved za odmero dohodnine od drugih obresti

19.2.2020 14:02:33:
Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

19.2.2020 13:57:12:
Napoved dohodnine od dividend

19.2.2020 13:48:10:
Obdavčitev obresti

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT