Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 4.1.2013 15:17:29

Novosti v Zakonu o davčnem postopku od 1.1.2013 - ZDAVP-2F

Rubrika: Davkiprint Natisni

Novosti v Zakonu o davčnem postopku od 1.1.2013 - ZDAVP-2F Informacija o novostih, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku - novela ZDAVP-2F

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 94/12, z dne 10. 12. 2012, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2F), ki je začel veljati naslednji dan po objavi, v pretežnem delu pa se začne uporabljati 1. 1. 2013.

V nadaljevanju navajamo informacijo o bistvenih novostih, ki jih prinaša novela ZDavP-2F.

Razkritje podatkov upravičeni osebi (19. člen ZDavP-2)

V 19. členu zakona se črta možnost za razkritje podatka, ali je bilo davčnemu zavezancu izdano potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Podatek o potrdilu o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se je razkrivalo plačnikom davka zaradi obračunavanja in plačevanja davčnega odtegljaja pri izplačilu dohodkov zavezancem, ki so svojo davčno osnovo ugotavljali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Na podlagi potrdila oziroma informacije o izdanem potrdilu se je plačnik davka prepričal o davčnem statusu prejemnika dohodka in na podlagi tega podatka pravilno obračunal dohodek in davek. Na podlagi spremembe načina izračunavanja dohodnine za zavezance, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v skladu s katero se bo davčna obveznost izračunavala enako kot za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost in svojo davčno obveznost ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se potrdilo ne bo več izdajalo, saj status davčnega zavezanca v sistemu normiranih odhodkov ne bo imel več za posledico drugačne obveznosti izplačevalca dohodka, kot je to na splošno predpisano.

Javna objava zavezancev, ki ne predlagajo obračunov in neplačnikov davkov (20. člen ZDavP-2)

S spremembo 20. člena ZDavP-2 se uredi razkritje podatkov o davčnih dolžnikih, ki so sicer varovani z institutom davčne tajnosti, vendar pa je zakonodajalec ocenil, da je treba dati interesu javnosti prednost pred interesom zavezancev za davek, da se ti podatki ne razkrijejo. Podatki se razkrivajo enkrat mesečno, poleg dolžnikov, ki imajo v davčnih knjigovodskih evidencah evidentiran dolg, pa se razkrijejo tudi podatki o tistih zavezancih za davek, ki ne predlagajo obračunov. Nova določba 20. člena natančno opredeljuje kriterije, na podlagi katerih Generalni davčni urad in Generalni carinski urad pripravita seznam zavezancev za davek. Na ta način želi zakonodajalec zmanjšati problem neplačevanja javnih dajatev oziroma želi spodbujati prostovoljno plačevanje le teh. Zakonodajalec je tudi ocenil, da je treba poleg teh podatkov objaviti tudi podatke o dejanskem lastniku davčnega neplačnika. Za končnega dejanskega lastnika neplačnika se šteje fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik deležev ali delnic, ki predstavljajo več kot 25 odstotkov v kapitalu te pravne osebe – davčnega dolžnika. Generalni davčni urad in Generalni carinski urad prvič objavita seznama 15. aprila 2013.

Razkritja podatkov državnim in drugim organom (23. člen ZDavP-2)

23. člen ZDavP-2, ki v prvem odstavku sicer v splošnem določa razkritje podatkov, ki so davčna tajnost državnim organom in drugim upravičenim osebam v okviru izvajanja zakonitih nalog, v drugem odstavku podrobno opredeljuje organe in njihove naloge, v okviru katerih se lahko razkrijejo podatki, ki so davčna tajnost. Z drugim odstavkom se torej v naprej določi organe in njihove naloge, v okviru katerih so ti organi upravičeni do podatkov, ki so sicer davčna tajnost. To pomeni, da davčnemu organu pri razkritju podatkov v teh primerih ni potrebno ugotavljati, ali je razkritje podatkov upravičeno ali ne. Že opredeljenim organom se z novo določbo dodajo še ministrstvo, pristojno za tehnologijo oziroma znanost in vsi izvajalci državnih pomoči v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (ministrstvo za kmetijstvo, agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja…). Gre za razkrivanje podatkov v zvezi z ugotavljanjem učinkovitosti davčnih ukrepov na področju raziskav oziroma za podatke, ki jih izvajalci državnih pomoči potrebujejo za izvajanje pristojnosti finančnih pomoči in izpolnitev davčnih obveznosti.

Stroški razkritja podatkov (29. člen ZDavP-2)

S spremembo 29. člena ZDavP-2 se določi, da davčni organ stroškov pošiljanja oziroma zagotavljanja podatkov upravičenim osebam v skladu s V. poglavjem ZDavP-2 ne zaračuna, razen če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo. Navedeno besedilo je dodano, ker V. poglavje ZDavP-2 vključuje tudi razkritje podatkov organom drugih držav na podlagi mednarodnih pogodb, v katerih se lahko uredi tudi kritje stroškov. Pri tovrstnem razkrivanju podatkov organom drugih držav sodeluje predvsem Generalni davčni urad.

Elektronsko obdelovanje podatkov (38. člen ZDavP-2)

DURS v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora ugotavlja, da nekateri davčni zavezanci pri blagajniškem poslovanju uporabljajo računalniške programe ali strojno opremo, ki omogočajo poznejše spreminjanje evidentiranih podatkov o opravljenem gotovinskem prometu. Neprijavljena gotovina se nato uporabi predvsem za plačilo zaposlenih in osebno porabo. S takim ravnanjem se spodbujata siva ekonomija in delo na črno. Takšen način pomeni dejanje nelojalne konkurence. Taki programi ali strojna oprema omogočajo brisanje celotnih izdanih računov, brisanje posameznih postavk na računih, napačno seštevanje celotnega prometa itd.

Zaradi navedenega je z novim osmim odstavkom 38. člena Zakona o davčnem postopku določeno, da zavezanec za davek ne sme uporabljati takega programa ali naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršno koli spreminjanje izvornega zapisa podatkov, ne da bi bil izvorni zapis in vse poznejše spremembe podatkov shranjeni v napravi ali na drugem mediju, ki ga uporablja za elektronsko obdelovanje podatkov. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo.

Nadalje je z novim devetim odstavkom 38. člena Zakona o davčnem postopku določeno, da proizvajalec oziroma dobavitelj računalniškega programa ali elektronske naprave ne sme zavezancem za davek zagotavljati ali omogočiti uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave, ki v trenutku prodaje ali predaje na uporabo, s privzetimi nastavitvami omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb.

Obveznost dajanja podatkov (39. člen ZDavP-2)

Drugi odstavek 39. člena je črtan, ker je nepotreben oziroma, ker v primerjavi z 41. členom ZDavP-2 povzroča dvome. Da lahko davčni organ pridobiva podatke v skladu z določbami, ki se nanašajo na obveznost dajanja podatkov, kadar jih potrebuje za izpolnitev zaveze po mednarodni pogodbi, ne da bi jih potreboval tudi sam (nima torej lastnega interesa pridobivanja), izhaja že iz splošne določbe 3. člena ZDavP-2.

Odgovornost pravnih naslednikov in oseb, ki upravljajo premoženje zapustnika ali oseb, razglašenih za pogrešane oziroma opravilno nesposobne (48. člen ZDavP-2)

Namen spremembe je jasneje in nedvoumno opredeliti, da se na pravnega naslednika ne prenesejo obveznosti in terjatve, ki se nanašajo neposredno na fizično osebo, ki je opravljala dejavnost in jo je prenehala opravljati. Dosedanja določba je povzročala različne razlage, včasih tudi napačno razlago, da pravni naslednik ne prevzame obveznosti in terjatev iz naslova vseh prispevkov in dohodnine, ki bremenijo fizično osebo, ki je prenehala opravljati dejavnost (tudi npr. za zaposlene). Pravni naslednik torej prevzame vse obveznosti pravnega prednika, razen tistih, ki se nanašajo neposredno na fizično osebo – pravnega prednika, ki je dejavnost opravljal.

Popravljanje pomanjkljivosti in pomot v davčnem obračunu (53. člen ZDavP-2)

V spremenjenem 53. členu so drugače določeni pogoji za predložitev popravka davčnega obračuna zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih, številkah in pisnih ali računskih pomotah. Prva novost je podaljšanje roka za predložitev popravka davčnega obračuna, in sicer iz 30 oziroma 45 dni na 60 dni. Ta rok velja kot splošni rok tudi za predložitev popravkov obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike in za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače ter za delodajalce, ki niso plačniki davka, za katere je bil dosedaj določen poseben, 45 dnevni rok. Pomembna novost je omejitev števila popravkov, davčni zavezanec lahko popravek istega davčnega obračuna predloži samo enkrat.

V tretjem odstavku 53. člena ZDavP-2 je na novo določeno, da se v primeru predložitve popravka obračuna kot izvršilni naslov šteje razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim davčnim obračunom. Ta odstavek je povezan z določbo v prvem odstavku 53. člena ZDavP-2, po kateri davčni zavezanec s popravkom davčnega obračuna odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v katerem ga spreminja. S to določbo je jasneje določen učinek popravljenega davčnega obračuna, popravljeni davčni obračun učinkuje samo v delu, v katerem se ugotovi razlika med prvotnim in popravljenim obračunom. Ta določba ne predstavlja neposrednih sprememb za davčne zavezance v primeru predložitve popravka davčnega obračuna, gre za ureditev pravnih podlag za spremembe v informacijskem sistemu DURS v zvezi z evidentiranjem (knjiženjem) davčne obveznosti na podlagi popravljenih davčnih obračunov v davčnem knjigovodstvu.

V 399. členu ZDavP-2 pa je na novo določeno, da se za prekršek ne kaznuje davčni zavezanec, ki predloži popravek davčnega obračuna v skladu s 53. členom ZDavP-2.

Popravljanje davčnega obračuna, če je davčna obveznost previsoko izkazana (54. člen ZDavP-2)

S tem členom ni vsebinsko spremenjena veljavna ureditev Dodane so le nove določbe v prvem in šestem odstavku, s katerimi je jasneje določen učinek popravljenega davčnega obračuna. Tako, kot je to že navedeno pri 53. členu ZDavP-2, popravljeni davčni obračun učinkuje samo v delu, v katerem se ugotovi razlika med prvotnim in popravljenim davčnim obračunom, razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim davčnim obračunom je izvršilni naslov.

V 399. členu ZDavP-2 pa je na novo določeno tudi, da se za prekršek ne kaznuje davčni zavezanec, ki predloži popravek davčnega obračuna v skladu s 54. členom ZDavP-2.

Obračun davčnega odtegljaja (57. člen ZDavP-2)

Po določbi šestega odstavka 57. člena ZDavP-2 se tudi za popravljanje obračuna davčnega odtegljaja uporabljajo določbe 53., 54. in 55. člena ZDavP-2. V spremenjenem sedmem odstavku 57. člena ZDavP-2 pa je določeno, da se omejitve, iz 53., 54. in 55. člena ZDavP-2, ki določajo, da se vsak obračun lahko popravlja le enkrat, nanašajo le na podatke iz obračuna davčnih odtegljajev, ki so izkazani individualno po davčnem zavezancu, prejemniku dohodka. Posamezni individualni REK obrazec se lahko popravlja le enkrat, zbirni pa več kot enkrat, če se nanaša na različne prejemnike dohodka.

Obračunavanje obresti pri predlaganju obračunov davka in popravkov obračunov davka po izteku zakonskega roka (95.a člen ZDavP-2)

S to dopolnitvijo je določeno, da se davčnemu zavezancu, ki predloži obračun ali popravek obračuna, na podlagi katerega svojo obveznost povečuje, po izteku zakonskega roka za čas zamude zaračunajo zamudne obresti.

Tako se predvsem prepreči položaj, do katerega bi lahko prišlo glede na predloge sprememb 53., 54. in 57. člena, ki se nanašajo na popravke obračunov, in sicer ko bi zavezanec, ki bi vložil popravek obračuna v zakonskem roku, vendar po poteku roka za plačilo, plačal dodatno ugotovljeno obveznost in zamudne obresti (saj popravek učinkuje od dneva učinkovanja obračuna, ki se popravlja), zamudne obresti pa se brez jasne določbe ne bi zaračunale zavezancu, ki bi obračun oziroma popravek vložil po izteku zakonskega roka.

Člen tako določa enako obravnavo davčnega zavezanca, ki pravočasno predloži obračun, vendar plača po izteku roku za plačilo, zato mora plačati zamudne obresti, z davčnim zavezancem, ki predloži obračun davka ali popravek obračuna davka po izteku zakonskega roka za plačilo. Davčni zavezanec, ki bo predložil obračun davka ali popravek obračuna davka po izteku zakonskega roka, bo plačal zamudne obresti od zakonskega roka za plačilo, ko bi obračun davka moral biti predložen, ne pa šele od poteka roka za plačilo prepozno predloženega obračuna davka oziroma popravka obračuna davka.

Vračilo davka (97. člen ZDavP-2)

Dosedaj veljavni peti odstavek 97. člena ZDavP-2 je določal, da se na podlagi izjave zavezanca davek lahko vrne tudi tretji osebi, če ni nevarnosti za oškodovanje upnikov zavezanca za davek. V praksi je taka določba povzročala precejšnje operativne težave davčnemu organu, zato je bila črtana.

Posebni primeri odloga in obročnega plačevanja davka (103. člen ZDavP-2)

Po doslej veljavnem drugem odstavku 103. člena ZDavP-2 je lahko davčni organ dovolil obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih davčnemu zavezancu – fizični osebi, ki ni zmožna plačati v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja, če se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti.

Po spremembi pa davčni organ lahko dovoli davčnemu zavezancu – fizični osebi obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih, če se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti. Davčnemu zavezancu tako tudi formalno ne bo treba izkazovati pogojev za obročno plačilo po tem členu (da ni zmožen plačati v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja).

Zavarovanje (111. člen ZDavP-2)

S spremembo 111. člena ZDavP-2 se spreminjajo zakonske zahteve o zavarovanju izpolnitve in plačila davčne obveznosti v primerih, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000 evrov. Za razliko od dosedanje ureditve, po kateri je davčni organ ne glede na višino pričakovane obveznosti, zahteval zavarovanje takrat, kadar je utemeljeno pričakoval, da bo izpolnitev oz. plačilo obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, pa mora po novi ureditvi davčni organ vedno zahtevati zavarovanje, kadar pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če le ta ni bil predložen, pričakuje, da bo davčna obveznost presegala 50.000 evrov. Za znesek 50.000 evrov in manj pričakovane obveznosti ostaja v veljavi dosedanja ureditev. Novost je tudi v zahtevanju zavarovanja glede na rok za predložitev obračuna, pri čemer se ob znesku nad 50.000 evrov pričakovana obveznost zavaruje po poteku roka za predložitev obračuna davka, če le ta ni bil predložen. V primerih pričakovane obveznosti nad 50.000 evrov torej davčni organ nima več diskrecijske pravice oziroma pravice prostega preudarka ali bo zavarovanje zahteval ali ne, temveč mora vzpostaviti zavarovanje, hkrati pa mu ni potrebno izkazovati pogoja za zavarovanje, ni mu potrebno torej dokazovati, da utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oz. plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.

Vročitev sklepa o izvršbi (166. člen ZDavP-2)

Dosedanji naslov 166. člena ZDavP-2, ki se glasi: vročitev sklepa o izvršbi, se spreminja zaradi elektronskega načina vročanja sklepov o izvršbi bankam oziroma hranilnicam, in se z uvedbo spremembe glasi: vročitev sklepa o izvršbi, pravnih aktov in dokumentov.

Sprememba četrtega odstavka 166. člena in dodani novi odstavki, se nanašajo na način vročanja sklepov o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah. Gre predvsem za tehnično izboljšanje dosedanjega vročanja sklepov o izvršbi bankam oziroma hranilnicam, ko se je tako dolžniku kot tudi bankam sklep o izvršbi vročal v fizični obliki. Od uvedbe spremembe dalje ima DURS zakonsko podlago, da bankam oziroma hranilnicam sklepe o izvršbi vroča v elektronski obliki, preko informacijskega sistema za vročanje. S tem se bodo zmanjšali stroški pošiljanja sklepov v fizični obliki, banka oziroma hranilnica pa bo lahko hitreje zarubila in prenesla dolžnikova denarna sredstva na predpisane račune. Informacijski sistem, ki bo to omogočal, bo zaživel najkasneje 1. 1. 2015. Dolžniku se bo sklep o izvršbi na denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah še naprej vročal kot do sedaj.

Dolžnikovi računi brez priliva eno leto (168. člen ZDavP-2)

Sprememba drugega odstavka 168. člena je posledica spremembe 166. člena ZDavP-2, na podlagi katerega se bo spremenil način vročanja sklepov o izvršbi bankam oziroma hranilnicam. Informacijski sistem za vročanje bo omogočal, da banka oziroma hranilnica po elektronski poti obvesti davčni organ o tem, da na dolžnikovem računu več kot eno leto ni prilivov, kar pomeni, da banki oziroma hranilnici po enem letu ne bo potrebno vračati sklepa o izvršbi davčnemu organu, ki ga je izdal.

Novi tretji odstavek 168. člena ZDavP-2 pa nalaga banki oziroma hranilnici, da ne glede na to, da na dolžnikovem računu več kot 1 leto ni bilo prilivov, sklep o izvršbi izvrši, ko dolžnik pridobi pravico razpolagati s sredstvi, torej tudi po preteku 1 leta.

MEDNARODNO SODELOVANJE V DAVČNIH ZADEVAH

Z ZDavP-2F se v II. poglavje četrtega dela zakona v slovenski pravni red prenaša direktiva 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS.

Podrobnejša pravila za izvajanje nekaterih določb Direktive 2011/16/EU so določena z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) št. 1156/2012 z dne 6. december 2012 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja (Ul L št. 335/42 z dne 7.12.2012).

V primerjavi z direktivo 77/799/EGS direktiva 2011/16/EU razširja sodelovanje med davčnimi organi na vse vrste davkov, razen DDV, carin, trošarin in obveznih prispevkov za socialno varnost, saj je upravno sodelovanje pri teh davkih že urejeno v drugi zakonodaji EU. Vsaka država članica EU nujno potrebuje informacije iz drugih držav, če želi pravilno odmeriti davek in opravljati nadzor na ravni države, zato Direktiva določa jasnejša in natančnejša pravila, ki urejajo upravno sodelovanje med državami članicami. Ukrepi okrepljenega sodelovanja med davčnimi organi so del strategije Evropske komisije v boju proti davčnim goljufijam.

Opredelitev pojmov (243.a člen ZDavP-2)

V novem 243.a členu so opredeljeni posamezni pojmi, uporabljeni v II. poglavju četrtega dela ZDavP-2. Izrazi, uporabljeni v tem poglavju imajo enak pomen kot enaki izrazi, uporabljeni v prejšnjem poglavju, zato niso posebej opredeljeni, temveč je samo pojasnjeno, da imajo smiselno enak pomen. Izraz »upravno sodelovanje« pomeni izmenjavo podatkov (na zaprosilo, avtomatično ali brez vnaprejšnjega zaprosila) in druge oblike upravnega sodelovanja (prisotnost v davčnih uradih, sočasni davčni nadzor, zaprosilo za vročitev ter izmenjava najboljših praks in izkušenj), vse z namenom pravilne odmere davka. Zaprosilo za sodelovanje se nanaša na vse naštete oblike sodelovanja.

Države članice EU na podlagi direktive 2011/16/EU podatke izmenjujejo na podlagi zaprosila, brez vnaprejšnjega zaprosila ali avtomatično. Zaradi uskladitve izrazov se je v zakonu izraz »zahteva« nadomestil z izrazom »zaprosilo«, besedna zveza »spontana izmenjava« pa z izrazom »izmenjava brez vnaprejšnjega zaprosila«.

Vir: DURS

Davki, na katere se to poglavje nanaša (244. člen ZDavP-2)

Z 244. členom se razširja obseg upravnega sodelovanja na vse vrste davkov, ki jih določajo predpisi EU ali predpisi držav članic EU, razen DDV, carin in obveznih prispevkov za socialno varnost.

Med davke iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo upravne takse in podobne pristojbine organov javne uprave.

Pristojni organi za upravno sodelovanje in obseg upravne pomoči (245. člen ZDavP-2)

Direktiva določa naloge pristojnega organa za upravno sodelovanje in obseg upravne pomoči. V 245. členu je določeno, da je centralni urad za zvezo v Republiki Sloveniji Generalni davčni urad Davčne uprave RS (v nadaljevanju: pristojni organ). Generalni davčni urad Davčne uprave RS je v zvezi z izvajanjem direktive 2011/16/EU pristojen za stike z državami članicami EU, torej organ, ki dejansko izvaja upravno pomoč. S tem se tudi vzpostavlja neposredno sodelovanje slovenskih organov z organi drugih držav članic.

Generalni davčni urad Davčne uprave RS kot pristojen organ pošlje prejeta zaprosila v izvršitev pristojnemu davčnemu organu. Davčni organ o izvedenih ukrepih obvesti pristojni organ, ki zbrane podatke pošlje organu države prosilke. Tako se zagotavlja tudi učinkovito notranje usklajevanje slovenskih organov v zadevah upravnega sodelovanja.

Izmenjava podatkov na zaprosilo (247. člen ZDavP-2)

Z 247. členom se urejajo pogoji in postopek izmenjave podatkov na zaprosilo. Zaprošeni organ pošlje vse podatke, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi. Za obe vrsti podatkov je določen tudi rok za posredovanje (dva oziroma šest mesecev). V posebnih primerih se lahko pristojni organ zaprošene države in pristojni organ države prosilke dogovorita o drugačnih rokih, na primer, če je postopek pridobitve še posebej otežen ali dolgotrajen.

Pristojni organ za zagotovitev podatkov v zvezi z zaprosilom uporabi pooblastila, ki mu jih dajejo ta zakon, zakon, ki ureja davčno in carinsko službo ter zakoni o obdavčenju.

Izvirniki dokumentov se zagotovijo zgolj na izrecno zaprosilo, saj se pošiljajo z navadno pošto in ne elektronsko prek omrežja CCN, ki je v skladu z Direktivo običajno sredstvo komuniciranja za druga zaprosila za podatke.

Direktiva 2011/16/EU na novo uvaja institut potrditve prejema zaprosila. Institut »potrditev prejema zaprosila« državi prosilki zagotavlja informacijo, da je zaprosilo prejela ustrezna oseba zaprošene države, in da lahko tudi pričakuje odgovor. Določen je rok za potrditev prejema zaprosila, kar omogoča učinkovitejšo in hitrejšo izmenjavo informacij, kot enega temeljnih ciljev nove Direktive.

Direktiva na novo določa tudi, da mora organ zaprošene države najkasneje v enem mesecu po prejemu zaprosila organ države prosilke obvestiti o kakršnih koli pomanjkljivostih v zaprosilu ali o potrebi po kakršnih koli dodatnih informacijah o okoliščinah primera, s čimer bo zagotovljena učinkovitejša izmenjava podatkov.

Avtomatična izmenjava podatkov (248. člen ZDavP-2)

Z 248. členom se od 1. januarja 2015 uvaja avtomatična izmenjava podatkov za pet vrst prihodkov in kapitala, ki temeljijo na razpoložljivih podatkih (dohodek iz zaposlitve, plačila direktorjem, produkti življenjskih zavarovanj, pokojnine, lastništvo nepremičnin in iz njih izhajajoči dohodek). Razpoložljivi podatki se nanašajo na podatke iz dokumentacije, ki je pri davčnem organu države članice, ki sporoča informacije, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov v tej državi članici.

Ob upoštevanju poročila Evropske komisije, ki ga mora predložiti Svetu EU pred 1. julijem 2017, in na podlagi novega predloga Evropske komisije se ta seznam lahko razširi na dividende, kapitalske dobičke in licenčnine. Po proučitvi predloga Evropske komisije se lahko Svet EU za dodatno okrepitev učinkovitosti avtomatične izmenjave odloči za uvedbo obvezne avtomatične izmenjave glede najmanj treh od zgoraj navedenih petih vrst prihodkov in kapitala (kakor se razlagajo v notranji zakonodaji države članice), ki si jih izberejo države članice.

Izmenjava podatkov brez vnaprejšnjega zaprosila (249. člen ZDavP-2)

V 249. členu so določeni primeri, v katerih pristojni organ pošlje drugi državi članici EU podatke brez vnaprejšnjega zaprosila. Organ pa lahko sporoča katere koli koristne podatke, ne zgolj tistih, ki so našteti v prvem odstavku 249. člena ZDavP-2. Določen je rok izmenjavo podatkov brez vnaprejšnjega zaprosila in ravnanje države članice EU, ko prejme podatke. Najpozneje v sedmih delovnih dneh po prejemu podatkov se mora njihov prejem potrditi.

Povratne informacije (249.a člen ZDavP-2)

V novem 249. a členu se ureja institut povratnih informacij, ki ga direktiva 2011/16/EU uvaja na novo zato, da zaprošena država ve, koliko in kako so poslani podatki pripomogli k pravilni odmeri oziroma dodatni odmeri davka. Rezultat uporabe podatkov je v tem primeru lahko uporaba podatka in na tej podlagi odmerjen (dodatni) davek, mogoča je prekinitev postopka, organ pa lahko podatka sploh ne uporabi in ne začne postopka, o čemer tudi obvesti organ zaprošene države.

Standardni obrazci in sredstva komuniciranja (249.b člen ZDavP-2)

Z novim 249.b členom se določa, da se podatki na podlagi zaprosila in brez predhodnega zaprosila, potrdila o prejemu in odgovori, če je mogoče pošljejo na standardnem obrazcu, in če je mogoče, v elektronski obliki prek omrežja CCN. Vsebina standardnih obrazcev bo urejena v izvedbeni uredbi.

Uporaba jezika (249.c člen ZDavP-2)

Z novim 249.c členom se določa uporaba jezika, in sicer so vsa zaprosila za sodelovanje v skladu s tem poglavjem, vključno z zaprosilom za vročitev, lahko v katerem koli jeziku, za katerega se dogovorita zaprošeni organ in organ prosilec. Prevod v uradni jezik zaprošene države se priloži le v posebej utemeljenih primerih (na primer, če se dogovorita za uporabo jezika, ki ni uradni jezik RS, davčni organ pa kljub dogovoru ne razume zaprosila).

Primeri, ko pristojni organ ni dolžan nuditi pomoči (250. člen ZDavP-2)

V 250. členu so določeni primeri, ko pristojni organ ni dolžan nuditi pomoči. Določa se, da se za podatke lahko zaprosi šele, ko so izčrpane vse možnosti in poti za pridobitev podatkov na drug način kot je izmenjava podatkov v skladu s tem poglavjem razen, če bi uporaba vseh mogočih postopkov v državi prosilki povzročila tveganje, da država prosilka tega podatka ne bi dobila. Tako se uveljavlja načelo izčrpnosti.

Določa se tudi, da se izmenjava podatkov lahko odkloni le iz pravnih in ne več tudi praktičnih razlogov na strani države prosilke, zaradi katerih ne more poslati enakovrstnih podatkov. To pomeni, da se izmenjava lahko odkloni, kadar bi bilo to v nasprotju z njeno zakonodajo. Pristojni organ zaprošene države (v tem primeru slovenski pristojni organ) o razlogih obvesti pristojni organ države prosilke.

Direktiva glede razlogov za zavrnitev zaprosila določa, da države članice EU ne morejo zavrniti zaprosila za izmenjavo podatkov zgolj zato, ker ima te podatke banka ali kakšna druga finančna institucija oziroma ker nimajo lastnega interesa. Zavrnitev iz teh razlogov po slovenski zakonodaji ni mogoča, zato v zakonu ni posebne določbe.

Pristojni organ takoj obvesti organ države prosilke o razlogih za odklonitev zaprosila, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zaprosila.

Sodelovanje v postopku pobiranja davkov in sočasni davčni nadzor (251. člen ZDavP-2)

V 251. členu so določeni pogoji za sodelovanje pooblaščenih uradnih oseb države prosilke v postopku pobiranja davkov v Republiki Sloveniji. Uradne osebe lahko v skladu s slovensko zakonodajo zgolj pregledujejo dokumentacijo in pridobijo izvode dokumentacije, ne morejo pa opravljati razgovorov z zavezanci za davek.

Zaradi tesnejšega sodelovanja se natančneje določa postopek sočasnega davčnega nadzora, ki hkrati poteka v več državah članicah EU, z namenom, da si pristojni organi teh držav članic EU izmenjajo tako pridobljene informacije. Slovenski davčni organ opravlja naloge v okviru sočasnega davčnega nadzora na območju Republike Slovenije v skladu z ZDavP-2 in zakonom, ki ureja davčno službo. Posebni dogovor, kot ga določa 251. člen ZDavP-2, pomeni, da se pristojni organi držav članic dogovorijo o poteku sočasnega nadzora na svojih območjih.

Varovanje in razkritje podatkov (252. člen ZDavP-2)

V 252. členu je določeno, da se podatki, ki se pošiljajo zaradi upravne pomoči, štejejo za davčno tajnost in zanje veljajo določbe ZDavP-2 o varovanju podatkov, ki so davčna tajnost.

Podatki se lahko uporabijo tudi za odmero in izterjavo drugih davščin iz 215. člena ZDavP-2 (to je davščin iz 2. člena Direktive 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, ki je prenesena v I. poglavje četrtega dela ZDavP-2) ter za odmero in izterjavo obveznih prispevkov za socialno varnost. Prejšnja Direktiva je omogočala uporabo podatkov zgolj za odmero davščin, ne pa tudi za izterjavo davščin ter odmero in izterjavo obveznih prispevkov za socialno varnost.

Podatki se lahko sporočijo tudi tretji državi članici EU, če bi bili zanjo koristni in se država članica EU, od koder podatki izvirajo, s tem strinja. Določen je deset dnevni rok za odklonitev pošiljanja podatkov tretji državi članici EU.

Podatki pridobljeni od tujega organa na podlagi določb tega poglavja imajo enako pravno veljavo kot podatki, pridobljeni od domačega organa (lahko se uporabijo kot dokaz).

Vročanje (253. člen ZDavP-2)

V 253. členu je določeno, da lahko organ prosilec da zaprosilo za vročitev zgolj takrat, kadar sam ne more v skladu s pravili vročanja, ki veljajo v državi članici prosilki, opraviti vročitve ali bi to povzročilo nesorazmerne težave.

Širše sodelovanje (253.a člen ZDavP-2)

V novem 253.a členu je določeno, da mora država članica EU, če ponudi tretji državi, ki ni članica EU, širše sodelovanje, kot je predvideno v tem poglavju, tako sodelovanje zagotoviti tudi vsaki državi članici EU.

Obveščanje in poročanje Evropski komisiji (253b. člen ZDavP-2)

Z novim 253.b členom je določena obveznost Ministrstva za finance, da Evropski komisiji poroča o avtomatični izmenjavi podatkov glede podatkov, s katerimi davčni organ razpolaga in jih lahko avtomatično izmenjava kot tudi o spremembah v zvezi z razpoložljivimi podatki, ki jih lahko avtomatično izmenjava. Prav tako je določena obveznost Ministrstva za finance, da enkrat letno na predpisanem obrazcu pošilja statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav.

Pristojni organ (265. člen ZDavP-2)

Po novem je Republika Slovenija pogodbenica tudi v zvezi z drugimi mednarodnimi sporazumi, torej Konvencijo o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah, Konvencijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij in sporazumi o izmenjavi informacij v zvezi z davčnimi zadevami, in ne več samo v zvezi z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčenja, zato je v 265. členu določena pristojnost Ministrstva za finance za izvajanje teh pogodb ter hkrati z zakonom določena možnost, da minister, pristojen za finance, za izvajanje posameznih nalog po navedenih pogodbah pooblasti Davčno upravo RS.

Zavezanci za vložitev napovedi (268. člen ZDavP-2)

Z dodanim drugim odstavkom 268. člena ZDavP-2 je določeno, da se zaradi znižanja posebne osebne olajšave za dohodke od študentskega dela na 75 % zneska splošne olajšave po prvem odstavku 111. člena ZDoh-2, (ne glede na splošno določbo, da se informativni izračun dohodnine ne sestavi, če dohodki zavezanca v davčnem letu ne presegajo znesek splošne olajšave) davčnemu zavezancu sestavi informativni izračun dohodnine oziroma je le-ta dolžan vložiti napoved, če izpolnjuje pogoje za priznanje študentske olajšave (iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2) in njegovi dohodki za študentsko delo presegajo 75 % zneska splošne olajšave po prvem odstavku 111. člena ZDoh-2.

Oprostitev davčnega odtegljaja (282. člen ZDavP-2)

Z 282. členom ZDavP-2 je določena oprostitev plačila davčnega odtegljaja, in sicer se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, ta ne odtegne in plača, če izračunani znesek akontacije ne presega 20 evrov. Oprostitev velja za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, razen za dohodke iz delovnega razmerja, dosežene pri glavnem delodajalcu in dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti.

Oprostitev velja tudi za dohodke iz delovnega razmerja, ki jih zavezanec dosega pri drugem delodajalcu. Tudi če se davčni odtegljaj ne opravi, se dohodek všteva v osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Pri zavezancu, ki dosega dohodke iz delovnega razmerja tako pri glavnem, kot tudi pri drugem delodajalcu, zaradi upoštevanja določbe 282. člena ZDavP-2 med letom, pri izračunu dohodnine na letni ravni praviloma pride do obveznosti doplačila dohodnine.

Glede na to, da je namen akontiranja dohodnine med letom, da se akontacija čim bolj približa letni obveznosti iz naslova dohodnine, je zavezancu omogočeno, da se odloči da se akontacija dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, doseženega pri drugem delodajalcu, izračuna in plača tudi če ne presega zneska 20 evrov, če zavezanec oceni, da bo akontacija dohodnine prenizka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.

Podobna rešitev je določena tudi v Zakonu o dohodnini za zavezanca, ki v primeru doseganja minimalnih dohodkov iz delovnega razmerja uveljavlja povečano splošno olajšavo. ZDoh-2 v tretjem odstavku 127. člena določa, da če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, ki ga izplača glavni delodajalec, upošteva olajšava iz drugega oziroma tretjega odstavka 111. člena tega zakona, o tem obvesti delodajalca.

Znesek, do katerega se akontacija dohodnine ne odmeri (284.b člen ZDavP-2)

Podobna težava z doplačilom dohodnine na letni ravni, kot je pri dohodkih iz delovnega razmerja, doseženih pri drugem delodajalcu, za katere velja oprostitev davčnega odtegljaja, se lahko pojavi tudi pri dohodkih iz delovnega razmerja, doseženih pri drugem delodajalcu, pri katerih se akontacija ne odmeri, če akontacija dohodnine ne presega 20 evrov, in navedene dohodke zavezanec napove v Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodki iz delovnega razmerja, pokojnine), če izplačevalec ni plačnik davka. Zaradi tega se, če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri drugem delodajalcu, upošteva oprostitev davčnega odtegljaja, s to določbo daje možnost, da v Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodki iz delovnega razmerja, pokojnine) označi, da želi, da se mu akontacija dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri drugem delodajalcu odmeri, tudi če ta ne presega 20 evrov.

Akontacija dohodnine in dohodnina od dohodka iz dejavnosti

Spreminja se naslov 4. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona, in sicer tako, da se po novem glasi: Akontacija dohodnine in dohodnina od dohodka iz dejavnosti. Prilagoditev naslova je potrebna zaradi sprememb postopkovnih pravil v tem poglavju.

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se všteva v letno davčno osnovo

Spreminja se naslov 1. točke 4. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona, in sicer tako, da se po novem glasi: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se všteva v letno davčno osnovo. Prilagoditev naslova je potrebna zaradi sprememb postopkovnih pravil v tem poglavju.

Plačevanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti (298. člena ZDavP-2)

S spremembo prvega odstavka 298. člena ZDavP-2 se določa, da se akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto plača v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti pa zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka oziroma znesku dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov. S tem se spreminja način ugotavljanja in plačevanja predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti ob prehodu iz sistema normiranih odhodkov v sistem dejanskih prihodkov in odhodkov, in sicer tako, da se ob prehodu iz sistema normiranih odhodkov v sistem dejanskih prihodkov in odhodkov ne izračunava več predhodna akontacija glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, temveč glede na znesek dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov.

S spremembo drugega odstavka 298. člena ZDavP-2 se določa rok za predložitev obrazloženega izračuna predvidene davčne osnove, višine predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije davčnemu organu ob začetku opravljanja dejavnosti. V skladu s spremembo bo moral davčni zavezanec navedene izračune in podatke predložiti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.

Priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (304. člen ZDavP-2)

Sprememba se nanaša na tretji in deveti odstavek 304. člena ZDavP-2, kjer se besedilo »skupni dohodek« nadomesti z besedilom »povprečni skupni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih let«. S tem se upošteva sprememba v 47. členu ZDoh-2, s katero se kot merilo za izpolnjevanje pogoja preseganja praga 7.500 evrov skupnega dohodka članov kmečkega gospodinjstva, ki se določa kot meja za obvezen prehod kmečkega gospodinjstva na sistem ugotavljanja dohodka kmetijske in gozdarske dejavnosti na podlagi vodenja knjig, enoletni skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva nadomešča s povprečnim skupnim dohodkom dveh zaporednih predhodnih davčnih let.

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo

Spreminja se naslov 2. točke 4. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona, in sicer tako, da se po novem glasi: Dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo. Prilagoditev naslova je potrebna zaradi sprememb postopkovnih pravil v tem poglavju.

Izračun (305. člen ZDavP-2)

Po spremenjenem prvem odstavku 305. člena zakona davčni zavezanci, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, sami izračunavajo akontacijo dohodnine iz dejavnosti v davčnem obračunu. S tem je poenoten način ugotavljanja akontacije davčne obveznosti od dohodkov iz dejavnosti in ukinjena posebna ureditev obveznega davčnega odtegljaja in napovedi, kadar je dohodek iz dejavnosti izplačala oseba, ki ni bila plačnik davka. S spremembo drugega odstavka tega člena je predpisano pooblastilo ministru, pristojnemu za finance, za izdajo podzakonskega akta, ki bo urejal davčni obračun.

Obdobje izračuna (306. člen ZDavP-2)

S spremenjenim 306. členom ZDavP-2 se določa, da se za obdobje izračuna dohodnine smiselno uporabljajo določbe 296. člena tega zakona. Tako se pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, obdobje izračuna dohodnine določa smiselno enako kot obdobje izračuna akontacije dohodnine od dohodkov fizičnih oseb, ki ugotavljajo svojo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov.

Predlaganje davčnega obračuna (307. člen ZDavP-2)

Za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov se predpisuje smiselna uporaba določb, ki urejajo način predlaganja obračuna za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in svojo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in sprememba akontacije med davčnim letom (307.a člen ZDavP-2)

Dodan je nov 307.a člen ZDavP-2, ki določa, da se pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, za plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter za spremembo akontacije med davčnim letom smiselno uporabljajo določbe 298. in 299. člena tega zakona.

Upoštevanje akontacije dohodnine in davčnega odtegljaja (307.b člen ZDavP-2)

Dodan je nov 307.b člen ZDavP-2, ki določa, da se pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, od dohodnine, obračunane za posamezno davčno leto, odštejeta akontacija dohodnine in davčni odtegljaj. Odštejeta se obračunana akontacija dohodnine in odtegnjen davčni odtegljaj.

Plačilo poračuna dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (307.c člen ZDavP-2)

Dodan je nov 307.c člen ZDavP-2, ki določa, da mora davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, razliko med dohodnino od dohodka iz dejavnosti izračunano v davčnem obračunu, ter akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.

Uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini ali uveljavljanje oprostitve (307.č člen ZDavP-2)

Dodan je nov 307.č člen ZDavP-2, ki določa, da se bo pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v tujini plačan davek ali oprostitev uveljavljala pri obračunu davka od dohodkov iz dejavnosti na obrazcu, ki je predviden za obračun davka od dohodkov iz dejavnosti. Kadar davčni zavezanec v davčnem obračunu uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev, vsebuje davčni obračun tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven RS, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, osnovi za plačilo davka, ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.

Če davčni zavezanec ne bo uveljavljal v tujini plačanega davka, bo lahko davek uveljavljal v posebnem zahtevku v splošnem roku za zastaranje pravice do vračila preveč plačanega davka. Sestavni del zahtevka so ustrezna dokazila glede davčne obveznosti v tujini, zlasti o znesku plačanega davka, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.

Smrt davčnega zavezanca (307.d člen ZDavP-2)

Dodan je nov 307.d člen ZDavP-2, ki določa, da če davčni zavezanec, ki je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, umre, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino po 2. tč. tega podpoglavja tega zakona, smiselno uporabljajo tudi za pooblaščence za zastopanje, pravne naslednike davčnih zavezancev oziroma skrbnike njihovega premoženja.

Skrbnik davčnega zavezanca oziroma njegovega premoženja (307.e člen ZDavP-2)

Dodan je nov 307.e člen ZDavP-2, ki določa, da če je davčnemu zavezancu v primeru, ko ta ni znan ali je opravilno nesposoben ali mu je po odločbi o denacionalizaciji določen skrbnik oziroma skrbnik njegovega premoženja, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino po 2. točki tega podpoglavja tega zakona, smiselno uporabljajo tudi za skrbnika oziroma upravljavca premoženja.

Davčni odtegljaj (307.f člen ZDavP-2)

Dodan je nov 307.f člen ZDavP-2, ki določa, da je davčni odtegljaj akontacija dohodnine, ki jo mora za davčnega zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka, in sicer v tistih primerih, ki so določeni z zakonom, ki ureja dohodnino in v katerih se plačuje od dohodkov iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj.

Rok predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih podatkov (307.g člen ZDavP-2)

Dodan je nov 307.g člen ZDavP-2, ki določa, da se glede roka predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih podatkov davčnemu organu, uporablja 284. člen ZDavP-2.

Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (308. člen ZDavP-2)

Spremenjeni 308. člen ZDavP-2 ureja priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Določeno je, da mora davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, priglasiti ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 297. člena tega zakona za predhodno leto. Pravico do ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčni zavezanec uveljavlja na obrazcu, ki je predpisan za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki ga mora predložiti najpozneje do 31. marca za prejšnje leto, če zakon ne določa drugače. Posebna ureditev glede roka za priglasitev je predvidena za davčne zavezance, ki na novo začnejo opravljati dejavnost, saj ti priglasitev opravijo v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco za tekoče prvo leto poslovanja hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register. Oba navedena roka za priglasitev sta prekluzivna, kar pomeni, da davčni zavezanec priglasitve ne more opraviti po navedenem roku, saj bo davčni organ tako vlogo zavrgel kot prepozno.

Določa se tudi samodejno podaljševanje ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za tiste davčne zavezance, ki izpolnjujejo pogoje za tak način ugotavljanja davčne osnove. Tako se šteje, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. marca leta, za katero ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 307. člena tega zakona za predhodno leto ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Rok za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je enak kot rok za priglasitev, torej 31. marec tekočega leta za to leto oziroma rok za predložitev obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 307. člena tega zakona za predhodno leto.

Davčni zavezanec bo mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za to davčno leto.

Vpis davčnega zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v davčno evidenco (309. člen ZDavP-2)

S spremembo 309. člena se predpisuje vpis davčnega zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v davčni register. S tem se davčnemu organu daje zakonska podlaga za vzpostavitev, vodenje in obdelavo podatkov iz evidence davčnih zavezancev, ki ugotavljajo svojo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Predložitev potrdila izplačevalcu dohodka ter obvestilo in potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine in uveljavljanju posebne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi, samostojne poklicne športnike in samostojne novinarje (310. člen in 311. člen ZDavP-2)

Določeno je črtanje 310. in 311. člena ZDavP-2, ki sta urejala dolžnost predložitve potrdila izplačevalcu dohodka, obvestilo in potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine ter uveljavljanju posebne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi, samostojne poklicne športnike in samostojne novinarje. S spremembo načina vstopa v sistem normiranih odhodkov in spremembo načina izračunavanja akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov iz dejavnosti, od katerih se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, ni več potrebna izdaja potrdil.

Evidentiranje kmečkega gospodinjstva (312. a člen ZDavP-2)

Dodan je nov 312.a člen, ki določa evidentiranje kmečkega gospodinjstva v posebni davčni evidenci, ki se pripravlja za vsako davčno leto posebej. Davčni organ je dolžan v posebno evidenco vpisati naslov posameznega kmečkega gospodinjstva, če je vsaj eden od njegovih članov prejel odločbo, v kateri mu je odmerjena akontacija dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za posamezno davčno leto. Poleg naslova kmečkega gospodinjstva se v evidenci vodijo tudi podatki o vseh članih tega kmečkega gospodinjstva, ki so na tem naslovu stalno ali začasno prijavljeni po stanju na dan 30. junij davčnega leta. To pomeni, da se za vsakega posameznega člana kmečkega gospodinjstva označi, ali se zanj po predpisih o dohodnini šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (da je na dan 30. junija davčnega leta lastnik, zakupnik ali imetnik pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča, lastnik ali uporabnik čebeljega panja ali se mu izplačujejo drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti); ali je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji; ali je registriran za namene DDV oziroma uveljavlja pavšalno nadomestilo za namene DDV; ter ali je nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za namene ugotavljanja dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu s 47. členom ZDoh-2.

Izračun (313. člen ZDavP-2)

S spremembami v 313. členu ZDavP-2 se sledi spremembam 129. člena ZDoh-2, s katerimi se izplačevalci drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 po novem zavezujejo za izračun in plačilo predhodne akontacije dohodnine od skupnega zneska drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 zavezancu, ki mu je dohodek izplačan po 1. 1. 2013.

Določa se, da izplačevalec drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 odmeri predhodno akontacijo dohodnine na enak način, kot je do sedaj odmerjal akontacijo dohodnine, torej kot davčni odtegljaj. Za predhodno akontacijo se smiselno uporabljajo določbe 278. do 284. člena ZDavP-2, ki urejajo izračun akontacije dohodnine.

Izdaja odmerne odločbe (315. člen ZDavP-2)

Spremembe 315. člena ZDavP-2 prav tako sledijo spremembam 129. člena ZDoh-2. Spremenjeni tretji odstavek tega člena določa, da davčni organ v odločbi o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, izdani posameznemu zavezancu za dohodnino iz tega naslova, pripiše tudi davčno osnovo od drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 na način, kot je določen v 72. členu ZDoh-2.

To pomeni, da se davčna osnova pripiše članom kmečkega gospodinjstva v sorazmernem deležu glede na število članov, zavezancev za dohodnino iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ter članom katere od kmetijskih skupnosti (agrarna skupnost, pašna skupnost, planina) glede na delež v posamezni skupnosti, ki ga imajo v lasti ali uporabi.

Z isto odločbo se posameznim zavezancem, članom agrarne skupnosti, pašne skupnosti ali planine oziroma članom kmečkega gospodinjstva pripiše tudi predhodna akontacija dohodnine kot akontacija dohodnine od njim pripisanih drugih dohodkov ter določi akontacija dohodnine nerezidentu. Nerezidentu se v odločbi tudi poračuna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člen ZDoh-2 s predhodno akontacijo dohodnine od teh dohodkov.

Glede na to, da lahko davčni organ šele po izvedbi postopka pripisa vseh dohodkov osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti posameznim članom kmečkega gospodinjstva, ugotovi, katero gospodinjstvo izpolnjuje pogoje za to, da se ga določi kot kmečko gospodinjstvo oziroma njihove člane kot zavezance za dohodnino iz tega naslova, novi četrti odstavek 315. člena ZDavP-2 ureja, da se osebam, ki v davčnem letu niso zavezanci za dohodnino iz tega naslova, v odločbi o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vrne akontacija dohodnine, plačana na podlagi obrokov akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj ter odmere predhodne akontacije dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2.

Spremembe 315. člena se prvič uporabijo pri odmeri za leto 2013 (4. odstavek 97. člena ZDavP-2F).

Akontacija dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske pravice

Sprememba naslova 6. podpoglavja I. poglavja petega dela je posledica spremembe Zakona o dohodnini, po katerem se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno. Dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se po novem izračuna in plača tako, kot je določeno v 8. poglavju I. poglavja petega dela ZDavP-2. Iz naslova je črtano besedilo »dohodki iz oddajanja premoženja v najem in, tako da se naslov sedaj glasi: Akontacija dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske pravice.

Izračun (317. člen ZDavP-2)

V tem členu se črta vse kar se navezuje na dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Sprememba 317. člena je posledica spremembe Zakona o dohodnini, po katerem se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno. Dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se po novem izračuna in plača tako, kot je določeno v 8. poglavju I. poglavja petega dela ZDavP-2.

Način in rok vložitve napovedi (318. člen ZDavP-2)

V tem členu se črta vse kar se navezuje na dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Sprememba 318. člena je posledica spremembe Zakona o dohodnini, po katerem se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno. Dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se po novem izračuna in plača tako, kot je določeno v 8. poglavju I. poglavja petega dela ZDavP-2.

Uveljavljanje dejanskih stroškov (319. člen ZDavP-2)

Ta člen se črta, zaradi spremembe Zakona o dohodnini, po katerem se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno. ZDavP-2 je v 319. členu urejal uveljavljanje dejanskih stroškov vzdrževanja, ki ohranjajo uporabno vrednost premoženja. Navedeni stroški so se lahko uveljavljali v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine ali v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se po novem izračuna in plača tako, kot je določeno v 8. poglavju I. poglavja petega dela ZDavP-2. Uveljavljanje dejanskih stroškov od dohodka iz oddajanja premoženja v najem sedaj ureja 329.a člen ZDavP-2.

Rok za izdajo odločbe (320. člen ZDavP-2)

V tem členu se črta vse kar se navezuje na dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Sprememba 318. člena je posledica spremembe Zakona o dohodnini, po katerem se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno. Dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se po novem izračuna in plača tako, kot je določeno v 8. poglavju I. poglavja petega dela ZDavP-2. Navedeni člen pa še vedno določa rok za izdajo odločbe o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske pravice.

Uveljavljanje dejanskih stroškov (nov 322.a člen)

Novi 322. a člen ZDavP-2 predpisuje postopkovna pravila za uveljavljanje dejanskih stroškov uporabe lastnih sredstev prostovoljca. Davčni zavezanec, ki bo prejel izplačilo nadomestila za uporabo lastnih sredstev po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, bo lahko uveljavljal dejanske stroške v skladu s petim odstavkom 108. člena Zakona o dohodnini. Rezident dejanske stroške uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun, nerezident pa s pisnim zahtevkom pri davčnem organu v sedmih dneh od izplačila dohodka. V ta namen bo minister, pristojen za finance, izdal Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od nadomestila za uporabo lastnih sredstev prostovoljcev, zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov. Če bo ta dohodek izplačala oseba, ki ni plačnik davka, bo lahko zavezanec uveljavljal dejanske stroške v napovedi za odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka, ki jo mora vložiti v sedmih dneh od dneva prejema dohodka pri davčnem organu.

Plačevanje dohodnine od dohodkov iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem

Sprememba naslova 8. podpoglavja I. poglavja petega dela ZDavP-2 je posledica spremembe Zakona o dohodnini, po kateri se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno. Izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem sta po novem določena v 8. podpoglavju I. poglavja petega dela tega zakona.

Izračun (325. člen ZDavP-2)

V 325. členu ZDavP-2 je določen način izračuna dohodnine od dohodkov iz kapitala, po novem pa tudi za dohodek iz oddajanja premoženja v najem.

Način in rok vložitve napovedi (326. člen ZDavP-2)

V 329. členu ZDavP-2 je urejen način in rok vložitve napovedi za dohodke iz kapitala, po novem pa tudi za dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Sprememba 326. člena ZDavP-2 je posledica spremembe Zakona o dohodnini, po kateri se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno.

Uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini (328. člen ZDavP-2)

328. člen ZDavP-2 ureja uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini, za dohodke iz kapitala, po novem pa tudi za dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Sprememba 328. člena ZDavP-2 je posledica spremembe Zakona o dohodnini, po kateri se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno.

Uveljavljanje oprostitve (329. člen ZDavP-2)

329. člen ZDavP-2 ureja uveljavljanje oprostitve, za dohodke iz kapitala, po novem pa tudi za dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Sprememba 329. člena ZDavP-2 je posledica spremembe Zakona o dohodnini, po kateri se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno.

Uveljavljanje dejanskih stroškov od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (nov 329.a člen)

V 329.a členu je določen način uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, ki se po Zakonu o dohodnini, lahko upoštevajo pri določanju davčne osnove. Če dohodnino od dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna in odtegne plačnik davka, lahko zavezanec dejanske stroške uveljavlja pri davčnem organu s pisnim zahtevkom do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. V ta namen bo minister, pristojen za finance, izdal Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja. Če se dohodnina od prejetega dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna v odločbi davčnega organa, izdani na podlagi napovedi zavezanca, lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške v taki napovedi.

Rok za izdajo odločbe (330. člen ZDavP-2)

V 330. členu ZDavP-2 ureja uveljavljanje oprostitve za dohodke iz kapitala, po novem pa tudi za dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Sprememba 329. člena ZDavP-2 je posledica spremembe Zakona o dohodnini, po kateri se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti (331. člen ZDavP-2)

Spremembe 331. člena so nomotehnične narave.

Davčni odtegljaj (335. člen ZDavP-2)

V 335. členu ZDavP-2 ureja davčni odtegljaj za dohodke iz kapitala, po novem pa tudi za dohodek iz oddajanja premoženja v najem.

Avtomatično dajanje podatkov (337. člen ZDavP-2)

S spremembo šestega odstavka 337. člena ZDavP-2 je določeno, da osebe zavezane za dajanje podatkov, niso dolžne dostaviti davčnemu zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto podatkov, ki se nanašajo na obresti in dividende ter na dohodek iz oddajanja premoženja v najem, od katerih je bil plačan davčni odtegljaj. Navedeno ne velja za podatke, ki se nanašajo na obresti pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU.

Avtomatično dajanje podatkov o zemljiščih, čebeljih panjih in dohodkih osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (340. člen ZDavP-2)

S spremembo petega odstavka 340. člena ZDavP-2 se ukinja obveznost poročanja o oproščenih drugih dohodkih, kot jih določa 26. člen ZDoh-2. Obveznost poročanja pa se po novem ureja le za druge dohodka iz 70. člena ZDoh-2, za katere davčni odtegljaj ni bil odtegnjen in plačan v skladu s prehodno določbo 26. člena ZDavP-2D. Navedena prehodna določba ureja, da se od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, davčni odtegljaj ne odtegne in ne plača, v primerih, ko so navedeni dohodki izplačani na podlagi odločb v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi ali sproženimi upravnimi spori zoper odločitve o višini teh dohodkov, izdanih v upravnih postopkih, začetih pred 1. januarjem 2010.

Nov šesti odstavek 340. člena ZDavP-2 pomeni uskladitev določb ZDavP-2 s predlaganimi spremembami v ZDoh-2, po katerih izplačevalcem drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 (Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod za gozdove Slovenije in drugi izplačevalci), kadar so ti izplačani za račun članov agrarne, pašne skupnosti ali planine, ne bo več treba izračunati akontacijo dohodnine ampak le predhodno akontacijo dohodnine, s čimer se jim postopke izračuna in plačila administrativno poenostavi. S tem pa se obveznost ugotavljanja akontacije dohodnine na posameznega zavezanca prenaša na davčni organ, ki mora za pravilen izračun akontacije dohodnine od izplačevalcev pridobiti določene podatke. To pa pomeni, da morajo izplačevalci takih dohodkov do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto, davčnemu organu poslati identifikacijske podatke skupnosti, če je bil dohodek izplačan na tekoči račun agrarne skupnosti, pašne skupnosti ali planine. V primeru, da je bil dohodek izplačan osebi, članici skupnosti, pa se davčnemu organu pošlje identifikacijske podatke osebe, kateri je bil dohodek izplačan ter identifikacijske podatke o skupnosti, katere članica je ta oseba. Poleg tega so izplačevalci dolžni davčnemu organu sporočiti tudi enolične identifikatorje fizičnih oseb, članov posameznih skupnosti, ki davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljajo pavšalno (na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj) ter njihove lastniške deleže ali deleže skupnosti, ki jih imajo v uporabi. Na podlagi tako pridobljenih podatkov bo davčni organ izvedel postopek pripisovanja drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 članom skupnosti ter izračunal akontacijo dohodnine od teh dohodkov na posameznega člana fizično osebo.
Spremenjena in dopolnjena določba 340. člena ZDavP-2 se prvič uporabi za pošiljanje podatkov za davčno leto 2013 (96. člen ZDavP-2F). Tako se bodo podatki za leto 2013 v skladu s spremenjenim 340. členom ZDavP-2 davčnemu organu prvič posredovali do 15. januarja 2014.

Postopek v zvezi z izvzemom dividend in dohodkov, ki so podobni dividendam, ter izvzemom dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev (376. a člen ZDavP-2)

S spremenjenim prvim odstavkom 376. a člena ZDavP-2 se spreminja način, da bo moral prejemnik dohodka v primeru izvzema dividend iz davčne osnove zagotavljati in na zahtevo davčnega organa predložiti tudi dokazilo o zavezanosti izplačevalca za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, oziroma o zavezanosti izplačevalca za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv z davkom po ZDDPO-2. Dokazila sledijo pogojem, določenim za izvzem dividend v ZDDPO-2; tj.:
• dokazilo o rezidentstvu za davčne namene izplačevalca, ki je rezident države članice EU, ki ni Republika Slovenija, ter dokazilo o zavezanosti za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, ali
• dokazilo o rezidentstvu za davčne namene izplačevalca, ki je rezident države, ki ni članica EU, oziroma potrdilo davčnih oblasti države, v kateri se nahaja poslovna enota, o obstoju te poslovne enote v času izplačila ter dokazilo o zavezanosti za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv z davkom po ZDDPO-2.

Postopek v zvezi z obdavčenjem, ki velja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU (377. člen ZDavP-2)

Z novim petim odstavkom 377. člena ZDavP-2 se ureja postopanje davčnega organa v primeru neizpolnjevanja enega ali več pogojev iz 72. člena ZDDPO-2 že ob predložitvi vloge iz desetega odstavka 72. člena ZDDPO-2. Davčni organ lahko zavrne izdajo dovoljenja, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega do devetega odstavka navedenega člena ZDDPO-2.

Obračunavanje in plačevanje davka za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov (nov 382.a člen)

Navedeni člen ureja postopek za obračunavanje in plačevanje davka za zavezance po ZDDPO-2, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v povezavi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – novela ZDDPO-2I. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je v drugem odstavku izrecno določeno, da se za vsa vprašanja postopka, ki niso urejena v tem členu, smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona.

Tretji in četrti odstavek tega člena določata rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zavezanec iz 67.b člena ZDDPO-2, ki izpolnjuje pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu najpozneje do 31. marca davčnega obdobja, za katero priglaša ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna za predhodno obdobje. To naredi v davčnem obračunu za predhodno obdobje. Sestavni del priglasitve je izjava zavezanca iz 67.b člena ZDDPO-2, da uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z ZDDPO-2.

Posebna ureditev glede roka za priglasitev je predvidena za zavezance iz 67.č člena ZDDPO-2, ki so začeli poslovati na novo. Ti zavezanci bodo priglasitev za prvo davčno obdobje opravili hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register, v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Tudi v tem primeru je sestavni del priglasitve izjava zavezanca, da uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z ZDDPO-2.

Oba navedena roka za priglasitev sta prekluzivna, kar je izrecno določeno v petem odstavku. Pomeni, da kadar zavezanec opravi priglasitev po poteku določenega roka, davčni organ tako vlogo s sklepom zavrže kot prepozno. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

V šestem odstavku tega člena je določeno tudi, da je zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno obdobje z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. marca tega obdobja oziroma do roka za predložitev davčnega obračuna za prehodno obdobje v davčnem obračunu za predhodno obdobje ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. S tem je določen avtomatizem glede podaljševanja vključitve v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (25. člen ZDavP-2D (Uradni list RS, št. 97/10) – 304. člen ZDavP-2)

Glede na spremembo ZDoh-2 (novela ZDoh-2L), ki zamika roka za uveljavljanje obveznosti vodenja knjig za večje kmetije z leta 2013 na leto 2014, se v tej določbi določa, da morajo kmetije, katerih dohodek je v letu 2012 presegel prag za obvezen prehod na vodenje knjig, davčnemu organu priglasiti predložiti najkasneje do 31. oktobra 2013 in s 1. 1. 2014 začeti ugotavljati davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov.

Davčni prekrški posameznikov (394. člen ZDavP-2)

Za prvim odstavkom 326. člena je bil dodan novi drugi odstavek, kar posledično pomeni, da so se dosedanji drugi in nadaljnji členi določbe preštevilčili, zato je v kazenski določbi prve točke 394. člena besede »prvi do četrti odstavek 326. člena« nadomeščene z »prvim do petim odstavkom 326. člena«.

Davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti (397. člen ZDavP-2)

V 397. členu so se določeni že obstoječi prekrški uskladili s spremembami in dopolnitvami materialnega dela zakona (1., 2., 9., 15., 24. in 39. točka), prav tako pa so se s tem namenom dodali novi prekrški (14.a, 41. in 42. točka) oziroma brisali že obstoječi (7. in 26. točka).

Posebno hudi davčni prekrški pri elektronski obdelavi podatkov (398.a člen ZDavP-2)

Na podlagi novega 398.a člena ZDavP bo davčni organ kot prekrškovni organ zaradi kršitev obveznosti, določenih v osmem in devetem odstavku 38. člena zakona, lahko v hitrem prekrškovnem postopku sankcioniral davčne zavezance, proizvajalce in dobavitelje računalniških programov in elektronskih naprav z visokimi globami.

Odločitev, da se sankcionira ponudnike in uporabnike nedovoljene računalniške opreme in elektronskih naprav in odločitev, da se sankcionira tudi zgolj posedovanje tovrstnih programov in naprav ter odločitev za višino globe, temelji na družbeni nevarnosti kršitev. Pri tem je upoštevano, da je škoda, ki jo povzroča proizvajalec ali dobavitelj oziroma protipravna premoženjska korist, ki jo pridobi zavezanec za davek, enaka visokim zneskom davčnih utaj, izgubi javnofinančnih prihodkov zaradi še neodkritih utaj in škodi, ki jo utrpijo pošteni davčni zavezanci zaradi nelojalne konkurence. Upoštevano je tudi, da kljub uporabi posebnih metod, postopkov in opreme v nadzornih postopkih praviloma ni mogoče restavrirati izvornih podatkov in, da se tovrstna programska oprema ali elektronske naprave, ki omogočajo brisanje podatkov brez sledljivosti proizvajajo, dobavljajo, posedujejo in uporabljajo izključno z naklepom davčnih utaj. Prav tako je upoštevano, da dosedaj zagrožene sankcije in usmerjenost nadzora le k uporabnikom sporne programske in strojne opreme ni preventivno vplivalo na izboljšanje davčne discipline.

Odločitev, da prepoved iz 38. člena in sankcioniranje kršitve te prepovedi zajema tako računalniške programe kot tudi elektronske naprave, temelji na ugotovitvah kakšna programska in strojna oprema se proizvaja in uporablja. Večina računalniških registrskih blagajn, ki se danes uporabljajo na trgu, temelji na običajnem osebnem računalniku. Takšna blagajna je sestavljena iz navadnega osebnega računalnika na katerega so priključene ustrezne periferne enote (tiskalnik, čitalec črtnih kod - skener, zaslon, čitalec kartic, prikazovalnik za kupca, itd.). Gre za odprte sisteme, ki imajo na trdem disku poleg klasičnega operacijskega sistema za osebne računalnike (Windows, Linux, Mac OS, itd.) naložen program za blagajniško poslovanje. To so klasične računalniške registrske blagajne ali t.i. POS blagajne (Point of Sale). Pri takšnih blagajnah je razmejitev med programsko in strojno opremo dokaj jasna. Morebitno prirejanje podatkov je posledica uporabe programske opreme. Na trgu pa obstajajo tudi blagajne, ki so izdelane izključno za izvajanje blagajniškega poslovanja. Gre za zaprte sisteme, ki imajo program za blagajniško poslovanje naložen oziroma zapečen v notranji pomnilnik naprave (navadno EPROM). Naprave navadno nimajo trdega diska, če pa ga že imajo, pa ima dostop do trdega diska le program, ki je naložen v notranjem pomnilniku. Takšne naprave lahko uporabljamo izključno za namene za katere so bile izdelane. Pri takšnih sistemih je težko nedvoumno ločiti programsko opremo od strojne opreme. V primeru, da pride v taki napravi do prirejanja podatkov, je zaradi integracije programske in strojne opreme težko določiti ali je to prirejanje povzročila programska ali strojna oprema. Takšni sistemi so npr. elektronske registrske blagajne (ECR blagajne - Electronic Cash Registers) in hibridne elektronske blagajne ter razne namenske računalniške blagajne.

V prvem odstavku 398.a. člena je določeno, da se z globo od 3.000 do 10.000 evrov kaznuje za prekršek posameznik, z globo od 20.000 do 70.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 50.000 do 150.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 70.000 do 250.000 evrov, v kolikor krši četrti, osmi oziroma deveti odstavek 38. člena zakona.

V četrtem odstavku 38. člena ZDavP-2 je predpisan način elektronskega obdelovanja podatkov in v primeru kršitve te materialne določbe se zavezance - kršitelje po noveli prekrškovno obravnava.

Dodan je novi osmi odstavek 38. člena zakona, po katerem zavezanci za davek ne smejo posedovati ali uporabljati računalniških programov ali elektronskih naprav, ki omogočajo brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh naknadnih sprememb. V kolikor pa je do takšnih sprememb prišlo. Mora zavezanec za davek zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb izvornih podatkov.

Po novem devetem odstavku 38. člena proizvajalec oziroma dobavitelj računalniškega programa ali elektronske naprave ne sme zagotavljati ali omogočiti računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli izvornega zapisa shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh naknadnih sprememb. Program oziroma elektronska naprava mora omogočiti preprost in takojšen izpis vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takšnih sprememb prišlo.
V primeru opisanih kršitev so v novem 398. a. členu zakona predvidene kazenske določbe.

Za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, je globa predpisana v višini od 1.500 do 4.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe je globa predpisana v višini od 2.000 do 6.000 evrov, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz kaznuje z globo 4.000 do 10.000 evrov.

Izjema od prekrška pri predložitvi davčnega obračuna (399. člen ZDavP-2)

Določba 399. člena je spremenjena, in sicer je novela zakona določila širši krog upravičencev, kot izjeme, ki se za prekršek ne kaznujejo. Zavezanci za davek se tako ne kaznujejo za prekršek tudi, če predložijo davčni obračun v skladu s 53. in 54. členom zakona, torej ko zavezanec za davek davčnemu organu predloži popravljen davčni obračun, kot posledico ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma pomot v davčnem obračunu ter ko zavezanec za davek davčnemu organu predloži popravek obračuna, če je davčna obveznost izkazana previsoko.

Pooblastilo za izrek globe v razponu (402.a člen ZDavP-2)

Sprememba (dodaja besedila »398.a. člena« je potrebna zaradi novega 398.a. člena, ki določa kazenske določbe za posebno hude davčne prekrške pri elektronski obdelavi podatkov). S spremembo tega člena je dano pooblastilo za izrek globe v razponu tudi za prekrške po 398.a. členu ZDavP-2.

PREHODNE DOLOČBE

94. člen

Zaradi enoletnega zamika roka za obvezno vodenje knjig, se z novelo ZDavP-2F ureja tudi postopek za zavezance, ki so do 31. oktobra 2012 obvezno priglasili ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov. Navedenim zavezancem je dana možnost da do 15. januarja 2013 davčni organ obvestijo, da želijo s 1. 1. 2013 ugotavljati davčno osnovo od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov, da torej vstopajo v sistem vodenja knjig prostovoljno. V nasprotnem primeru jim bo davčni organ odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti po uradni dolžnosti odpravil. Pri tem poudarjamo, da zavezanec ne bo imel možnosti prostovoljno preiti na vodenje knjig v letu 2013, če bo obvestilo predložil po 15. januarju 2013, saj se bo takšna vloga kot prepozna s sklepom zavrgla.

Prehodna določba novele ZDavP-2F v drugem odstavku 94. člena določa, da se za določitev povprečnega skupnega dohodka kmečkega gospodinjstva za namene ugotavljanja pogoja za obvezno vodenje knjig, upošteva seštevek dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2011 vseh članov kmečkega gospodinjstva, določen na način, ki je za ugotavljanje dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2011 predpisan z ZDoh-2 in podatke centralnega registra prebivalstva na dan 30. junij 2011. Kmečka gospodinjstva, katerih povprečni skupni dohodek iz let 2011 in 2012 bo presegel 7.500 evrov, o tem obvesti davčni organ z obvestilom.

95. členu

Določena je prehodna ureditev priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2013. Zavezanec opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2013 najpozneje do 2. aprila 2013.

Pri zavezancih, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona zahtevali uveljavljanje davčne osnove za leto 2013 v skladu s 308. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 –uradno prečiščeno besedilo in 32/12), torej v mesecu novembru 2012, se bo štelo, da so priglasitev za leto 2013 opravili v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena. To pomeni, da jim ne bo treba opraviti ponovne priglasitve. Morali pa bodo davčni organ do 2. aprila 2013 obvestiti, če se ne strinjajo, da se jim davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov po spremenjeni ureditvi, sicer se bo štelo, da se s takim načinom ugotavljanja davčne osnove v naslednjem davčnem letu strinjajo. Če bo zavezanec predložil obvestilo po poteku roka, se bo taka vloga kot prepozna zavrgla s sklepom, davčni zavezanec pa mora posledično ugotavljati davčno osnovo za leto 2013 z upoštevanjem normiranih odhodkov. Pritožba ne bo imela odložilnega učinka.

Za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se za leto 2013 ne uporablja četrti odstavek spremenjenega 308. člena zakona, ki ureja samodejno podaljševanje načina ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako bodo imeli obveznost priglasiti ugotavljanje davčne osnove za leto 2013 z upoštevanjem normiranih odhodkov tudi davčni zavezanci, ki so v letu 2012 ugotavljali svojo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Določa se tudi prehodni režim določanja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2013.

V primeru, da je davčni zavezanec v davčnem letu 2012 ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se za določitev in plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo za leto 2013 določa, da se smiselno ne uporabljata prvi in peti odstavek spremenjenega 298. člena zakona, s čimer se za prehodno obdobje predpisuje izjema od smiselne uporabe 298. člena zakon, ki jo določa novi prvi odstavek 307. a člena zakona. Za plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, za davčno leto 2013 za davčne zavezance, ki so v davčnem letu 2012 ugotavljali davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se določa posebno pravilo, na podlagi katerega akontacijo davčni zavezanec izračuna sam na podlagi višine prihodkov, od katerih se je za davčno leto 2012, določala davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, višine normiranih odhodkov in stopnje dohodnine, ki sta z zakonom, ki ureja dohodnino, za dohodek iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, določeni za leto 2013. Izračun višine akontacije ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu najpozneje do roka, določenega za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov tj. do 2. aprila 2014.

V primeru, da je davčni zavezanec v davčnem letu 2012 ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se za določitev in plačevanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se všteva v letno davčno osnovo, za leto 2013 določa uporaba 298. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12), v skladu s katerem davčni zavezanec sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

98. člen (prehodna določba v zvezi z 82. členom oz. novim 382.a členom)

V tem členu je določen rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno obdobje 2013. Zavezanec, ki želi ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno obdobje 2013, davčnemu organu priglasi svojo izbiro najpozneje do 2. aprila 2014. Za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se za leto 2013 ne uporablja šesti odstavek novega 382.a člena zakona.

99. člen

S prehodno določbo se ureja predložitev davčnega obračuna pri prenosu podjetja in pri prenosu dela podjetja na podjetnika prevzemnika, ki se izvede v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Po določbi prvega odstavka tega člena se do sistemske ureditve za predlaganje davčnega obračuna pri prenosu podjetja na podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, smiselno uporabljajo določbe 297.a člena tega zakona. Po določbi drugega odstavka tega člena se do sistemske ureditve za predlaganje davčnega obračuna pri prenosu dela podjetja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, smiselno uporabljajo določbe 297.b člena tega zakona.

Tretji odstavek tega člena določa, da davčni zavezanec, ustanovljen s prenosom podjetja oziroma dela podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost in predlaga davčni obračun po prvem oz. drugem odstavku tega člena, sam izračuna prehodno akonatacijo, izhajajoč iz zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti fizične osebe, ki opravlja dejavnost in je prenesla podjetje oziroma del podjetja na davčnega zavezanca. Obrazložen izračun davčne osnove, višino predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije.

Ključne besede:
davčni postopek
ZDAVP-2F
ZDAVP

Zadnji članki iz rubrike:

3.10.2019 17:36:15:
Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

27.8.2019 13:27:10:
Kateri sklepi se eVročajo preko eDavkov?

14.8.2019 11:04:07:
Boniteta za uporabo električnega vozila

31.7.2019 11:14:21:
Turistična in promocijska taksa

Najnovejši članki:

22.10.2019 7:23:34:
Notarska tarifa

22.10.2019 7:10:39:
Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT