Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.4.2013 13:53:45

Davčna obravnava nagrad in povračil stroškov upraviteljev, sodnih izvedencev, cenilcev, tolmačev in mediatorjev

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Davčna obravnava nagrad in povračil stroškov upraviteljev, sodnih izvedencev, cenilcev, tolmačev in mediatorjev

Pojasnilo DURS, št. 4211-6/2010 01-610-05, 22. 3. 2013

I. Uvod

Upravitelji, sodni izvedenci, cenilci, tolmači in mediatorji so osebe, ki na zahtevo sodišča v stečajnih oziroma sodnih postopkih opravljajo določene storitve. Pri tem dosegajo nagrade in povračila stroškov, ki so predmet davčne obravnave po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/12). Poleg tega lahko nagrade in povračila stroškov, ki jih navedene osebe dosežejo, zapadejo pod obdavčitev po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12-ZUJF in 83/12). V določenih primerih je treba od navedenih nagrad in povračil stroškov obračunati in plačati tudi prispevke za pokojninsko invalidsko zavarovanje na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12). Pristojnosti in naloge teh oseb so opredeljene v posameznem zakonu, in sicer:

  • upravitelj v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10 – ORZFPPIPO21, 26/11 in 47/11-ORZFPPIPP21-1, 87/11-ZPUOOD, 23/12 in 48/2012 Odl.US: U-I-285/10-13),
  • sodni izvedenci, cenilci in tolmači v Zakonu o sodiščih – ZS (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB4, s spremembami),
  • mediatorji v Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov – ZARSS (Uradni list RS, št. 97/2009 in 40/2012-ZUJF).

Na podlagi navedenih zakonov je minister za pravosodje izdal naslednje pravilnike, ki se upoštevajo ob izplačilu nagrad in povračilu stroškov navedenim osebam:

  • Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/2008, 119/08 in 53/09),
  • Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10 in 1/12),
  • Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10 in 1/12),
  • Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjev, ki delujejo v programih sodišč (Uradni list RS, št. 22/10),
  • Pravilnik o mediatorjih v programih sodišč (Uradni list RS, št. 22/10).

V nadaljevanju je navedena davčna obravnava dohodkov po ZDoh-2 in ZDDV-1 ter način izplačila nagrade in stroškov sodnim izvedencem, cenilcem in tolmačem kot tudi obveznost plačila prispevka za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 % (v nadaljevanju: prispevek za PIZ) na podlagi ZPIZ-2.

II. Davčna obravnava dohodkov po ZDoh-2, ki jih dosegajo:

  • upravitelji, sodni izvedenci, cenilci, tolmači in mediatorji

Davčna obravnava dohodkov sodnih izvedencev, tolmačev in cenilcev po ZDoh-2 je obravnavana v pojasnilu DURS, št. 4230-336/200-1, z dne 2. 6. 2008, ki je objavljeno na spletni strani DURS. To pojasnilo se smiselno uporablja tudi za davčno obravnavo dohodkov upravitelja po ZFPPIPP kot tudi za mediatorje, opredeljene v ZARSS.

Navedene osebe na zahtevo sodišča v stečajnih oziroma sodnih postopkih opravljajo določene storitve v neodvisnem razmerju, saj niso izpolnjeni pogoji iz 2. točke tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2*, na podlagi katerih bi bilo mogoče razmerje med navedenimi osebami in naročnikom opredeliti za odvisno pogodbeno razmerje.

Na tej podlagi je treba pri dohodninski obravnavi dohodkov upraviteljev, sodnih izvedencev, cenilcev, tolmačev in mediatorjev razlikovati med tremi situacijami:

1. navedene osebe občasno opravijo delo za sodišče, hkrati pa ne opravljajo istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti:

  • dohodek je obravnavan kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja skladno s tretjim odstavkom 38. člena ZDoh-2. Ta določa, da se za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ne glede na 35. člen ZDoh-2, šteje tudi dohodek iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo.

2. navedene osebe občasno opravijo delo za sodišče, hkrati pa opravljajo istovrstno neodvisno samostojno dejavnost:

  • dohodek je obravnavan kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2.

3. navedene osebe kontinuirano opravljajo dela za sodišče:

  • dohodek je obravnavan kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2 (pred tem morajo navedene osebe ustrezno prijaviti dejavnost).

ZFPPIPP v prvem odstavku 117. člena določa, da se upravitelj imenuje kot fizična oseba. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se v primeru, če upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike podjetnika, zasebnika ali gospodarske družbe, v sklepu o imenovanju navede tudi ta pravnoorganizacijska oblika in podatki iz 5. točke tretjega odstavka 110. člena** ZFPPIPP. Pri tem je v 117. členu ZFPPIPP določen le način izdaje sklepa, v primeru, ko se pristojnosti in naloge upravitelja izvajajo prek gospodarske družbe.

S pravnega vidika se razmerje pravic in obveznosti vzpostavi s sklepom o imenovanju upravitelja izključno med sodiščem in upraviteljem kot fizično osebo. Pri tem 117. člen ZFPPIPP ne daje podlage, da se te pravice in obveznosti prenesejo na gospodarsko družbo, preko katere upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja.

Za namene davčne obravnave dohodkov upraviteljev je predvsem pomembno, kdo je v skladu z ZFPPIPP lahko upravitelj (lahko opravlja pristojnosti in naloge upravitelja). To je lahko le fizična oseba. Opravljanje pristojnosti in nalog upravitelja prek gospodarske družbe ne pomeni, da je upravitelj lahko tudi pravna oseba. To potrjujejo tudi določbe ZFPPIPP, ki določajo obveznosti upravitelja (fizične osebe), odškodninsko odgovornost upravitelja (fizične osebe), pravico do nagrade in povrnitve stroškov, saj iz navedenih določb ni razvidno, da bi se obveznosti, odgovornosti in pravice, v primeru, ko upravitelj, fizična oseba, pristojnosti in naloge upravitelja opravlja prek gospodarske družbe, prenesle na gospodarsko družbo. Iz tega sledi, da je upravitelj lahko le fizična oseba, ki osebno nosi odškodninsko odgovornost in pravico do nagrade in je po vsebini razmerja med sodiščem in upraviteljem upravičeni (ekonomski) lastnik dohodka lahko le fizična oseba, kar pomeni, da se z vidika davčne obravnave dohodek lahko obravnava le kot dohodek fizične osebe. Kakršnokoli organizacijsko, administrativno izvajanje nalog in pristojnosti upravitelja preko gospodarske družbe na to ne more vplivati.

Gospodarska družba, prek katere upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, nastopa le kot subjekt, ki deluje v imenu in za račun upravitelja. Dohodka upravitelja pa z davčnega vidika ni mogoče obravnavati kot dohodek oziroma prihodek gospodarske družbe, ker je dejanski (ekonomski) lastnik dohodka lahko le fizična oseba.

Pri tem je treba upoštevati, da primeri, ko upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike podjetnika ali zasebnika, niso primerljivi s primeri, ko upravitelj svoje pristojnosti in naloge opravlja prek gospodarske družbe. V drugem primeru gre za dva ločena pravna subjekta s samostojno pravno subjektiviteto (fizično osebo in gospodarsko družbo), ki samostojno nastopata v pravnem prometu in v tem okviru prevzemata obveznosti, odgovornosti in uveljavljata pravice. V skladu z veljavnim zakonom, ki ureja gospodarske družbe, so gospodarske družbe pravne osebe. Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo in so tožene. Bistvo pravne osebnosti je v tem, da določena družbena tvorba (katere stvarni in osebni substrat realno obstaja) pridobi priznanje samostojnega pravnega subjekta. Ta subjekt je ločen od članov, družbenikov, zaposlenih in drugih pripadnikov gospodarske družbe.

Postopke mediacije v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZARSS lahko v programih mediacije iz 4. člena navedenega zakona izvajajo mediatorke oziroma mediatorji (v nadaljnjem besedilu: mediator), ki so uvrščeni na sezname mediatorjev po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: seznam). Nadalje 8. člen ZARSS ureja uvrstitev na seznam mediatorjev in izbris iz seznama, 9. člen istega zakona pa vsebino in javnost seznama. V 9. členu je tudi določeno, da je seznam po tem zakonu javen v delu, ki obsega naslednje podatke: osebno ime mediatorja, strokovni oziroma znanstveni naslov, vrsto sporov, v katerih izvaja mediacijo ter datum uvrstitve na seznam. Iz tega izhaja, da je mediator lahko le fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 8. člena ZARSS.

III. Ureditev v ZDDV-1

Obdavčitev storitev sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev po ZDDV-1 je navedena v pojasnilu DURS, št. 4230-336/200-1, z dne 2. 6. 2008, ki je objavljeno na spletni strani DURS. Navedeno pojasnilo se smiselno uporabi tudi za davčno obravnavo dohodkov za storitve upravitelja po ZFPPIPP kot tudi za mediatorje.

Na podlagi ZS so sodni izvedenci, cenilci in tolmači lahko samo fizične osebe, ki v razmerju do sodišča kot naročnika delo opravljajo v razmerju, ki ima naravo neodvisnega razmerja. Prav tako so mediatorji lahko le fizične osebe, ki v razmerju do sodišča opravljajo delo v razmerju, ki ima naravo neodvisnega razmerja.

Vse navedene osebe opravljajo določene storitve za sodišča v neodvisnem razmerju oziroma opravljajo neodvisno ekonomsko dejavnost iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1.

IV. Izplačilo nagrade in stroškov sodnim izvedencem, cenilcem, tolmačem in mediatorjem

Izplačilo nagrade in stroškov sodnim izvedencem, cenilcem, tolmačem in mediatorjem urejajo naslednji podzakonski predpisi:

  • Pravilnik o sodnih tolmačih v 51. členu ureja izplačilo nagrade in stroškov sodnim tolmačem. Pri tem se na podlagi sedmega odstavka istega člena izplačilo nagrade in stroškov tolmaču opravi neposredno na njegov račun.
  • Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 53. členu ureja izplačilo nagrade in stroškov sodnim izvedencem in sodnim cenilcem. Izplačilo nagrade in stroškov se na podlagi sedmega odstavka istega člena izvedencu oziroma cenilcu opravi neposredno na njegov račun.
    Z zadnjo spremembo prej navedenih dveh pravilnikov, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS številka 1, z dne 6. 1. 2012 in so pričeli veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, so bile črtane določbe, po katerih je lahko izvedenec/cenilec/tolmač uveljavljal izplačilo nagrade in stroškov po zastopniku, ki je bil lahko fizična ali pravna oseba. Od te spremembe dalje velja ureditev, po kateri se izplačilo nagrade in stroškov opravi neposredno na račun sodnega izvedenca, cenilca in tolmača.
  • Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjev, ki delujejo v programih sodišč .

Pri izplačilu nagrade in stroškov sodnim izvedencem, cenilcem, tolmačem in mediatorjem morajo izplačevalci (sodišča, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - ZPIZS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - ZZZS, …) upoštevati prej navedene pravilnike in davčni status prejemnika (npr. način ugotavljanja davčne osnove pri dejavnosti – dejanski prihodki in dejanski odhodki ali dejanski prihodki in normirani odhodki, zavezanost za DDV, vrsta dohodka, …).

Z vidika plačila davčnih obveznosti je potrebno razlikovati med davčnimi zavezanci (osebe, ki dosežejo dohodke z opravljanjem dela in storitev) in plačniki davka (delodajalci oziroma naročniki), ki so po zakonu dolžni v imenu in za račun (v breme dohodka davčnega zavezanca) izračunati, odtegniti in plačati davek. Pri tem obveznosti davčnega zavezanca in plačnika davka ni mogoče prenašati na drugo osebo. To pomeni, da sodišče, ki nastopa v vlogi naročnika oziroma delodajalca, svojih davčnih obveznosti in obveznosti plačnika davka na more prenesti na drugo osebo npr. stranke, razen v primeru, če je to z zakonom izrecno določeno. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1 (Uradni list RS, št. 2/04, s spremembami) v 68. členu, v katerem ureja stroške postopka, določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. Zaradi posebnosti v tovrstnih sporih krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka in je tako plačnik nagrade in stroškov (npr. izvedenca) ZPIZS ali ZZZS, zato se v teh primerih zavod šteje tudi za plačnika davka po 58. členu Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4,32/12 in 94/12).

V nadaljevanju navajamo nekatere primere izplačil nagrad in stroškov:

  • upravitelji, sodni izvedenci, cenilci, tolmači in mediatorji, delujejo kot fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost

Nagrade in stroški upraviteljev, sodnih izvedencev, cenilcev, tolmačev in mediatorjev, ki delujejo kot samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, se na podlagi tretjega odstavka 37. člena ZDavP-2 izplačajo na ločen transakcijski račun (v nadaljevanju: TRR), ki ga morajo imeti za namene opravljanja dejavnosti. Na tej podlagi se morajo transakcije v zvezi z dejavnostjo teh fizičnih oseb opravljati preko TRR-ja odprtega za namene opravljanja dejavnosti. Tako mora upravitelj, sodni izvedenec, cenilec, tolmač in mediator prejemati plačila nagrade in stroške za opravljeno delo na ločen TRR, če so ti dohodki doseženi kot dohodki iz opravljanja dejavnosti po 46. členu ZDoh-2 (dohodek iz dejavnosti).

  • upravitelji, sodni izvedenci, cenilci, tolmači in mediatorji ne delujejo kot fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost

V primeru, da se nagrade in stroški izplačajo upravitelju, sodnemu cenilcu, izvedencu, tolmaču ali mediatorju, ki občasno opravi delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, se ti dohodki nakažejo na TRR, ki je namenjen osebnim financam.

V. Obveznost plačila 8,85 % prispevka za posebne primere zavarovanja

Ob izplačilu nagrade in stroškov upravitelju, sodnemu izvedencu, cenilcu, tolmaču in mediatorju, ki se obdavčijo kot dohodek po tretjem odstavku 38. člena ZDoh-2, mora sodišče kot izplačevalec dohodka skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPIZ-2 plačati tudi 8,85 % prispevek za posebne primere zavarovanja (v nadaljevanju: prispevek za PIZ), v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva pa ta prispevek plača ZPIZS oziroma ZZZS.

Prispevek za PIZ se plačuje po stopnji 8,85 %. Stopnja prispevka je določena s četrtim odstavkom 143. člena ZPIZ-2 in 8. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost - ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99, 81/00, 97/01, 97/01, 62/10, 96/12).

Osnova za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek.

VI. Obveznost plačila posebnega davka na določene prejemke

Od nagrad in stroškov, ki pripadajo upravitelju, sodnemu izvedencu, cenilcu, tolmaču in mediatorju, ki se obdavčijo kot dohodek po tretjem odstavku 38. člena ZDoh-2, se skladno s tretjo alinejo tretjega odstavka 3. člena*** Zakona o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93 s spremembami) ne plačuje posebnega davka na določene prejemke.

VII. Pojasnila davčne obravnave v posameznih primerih

1. V postopku sodnega varstva pravic iz invalidskega zavarovanja je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Izvedensko delo za sodišče opravi občasno, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno samostojno dejavnost. Sodni izvedenec je zavezanec za DDV. Na podlagi sklepa sodišča je prejel nagrado in povračilo stroškov v višini 280 evrov, znesek DDV znaša 56 evrov. Od zneska 280 evrov je bil obračunan 8,85 % prispevek za PIZ. Na podlagi drugega odstavka 68. člena ZDSS izvedenino krije ZPIZS.

Pojasnilo:

Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločeni transakcijski račun sodnega izvedenca, odprt za namene opravljanja dejavnosti. Prispevka za PIZ v tem primeru ni treba plačati, saj sodni izvedenec kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, iz tega naslova sam plačuje obvezne prispevke za socialno varnost.

2. Sodni izvedenec medicinske stroke izvedensko delo za sodišče opravi občasno, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti. Sodni izvedenec ni zavezanec za DDV. Za podajo izvedenskega mnenja in za povračilo stroškov se mu prizna nagrada v višini 140 evrov. Na podlagi drugega odstavka 68. člena ZDSS je izvedenino dolžna plačati tožena stranka, v tem primeru je to ZPIZS. Od zneska 140 evrov je bil obračunan 8,85 % prispevek za PIZ, ki ga je plačal ZPIZS. Sodni izvedenec je tudi 100 % imetnik poslovnega deleža gospodarske družbe in je kot račun za nakazilo izvedenine navedel TRR gospodarske družbe in ne svoj TRR.

Pojasnilo:

Nagrado za podajo izvedenskega mnenja je sodišče s sklepom priznalo sodnemu izvedencu, zato se ta nagrada šteje in obdavči kot njegov dohodek, ki ga je treba nakazati na njegov TRR, ki je namenjen osebnim financam in ne na TRR gospodarske družbe. Po ZDoh-2 se ta dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja skladno s tretjim odstavkom 38. člena ZDoh-2. ZPIZS mora od izplačanega dohodka obračunati 8,85 % prispevek za PIZ.

3. V postopku sodnega varstva pravic iz invalidskega zavarovanja je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Sodni izvedenec občasno opravi izvedensko delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno samostojno dejavnost. Sodni izvedenec je zavezanec za DDV. Na podlagi sklepa sodišča je prejel nagrado za izvedensko mnenje in povračilo stroškov v višini 423 evrov, znesek DDV znaša 84,60 evrov. Od zneska 507,60 evrov, v katerega je vključen tudi DDV, je bil obračunan 8,85 % prispevek za PIZ v znesku 44,92 eura. Na podlagi drugega odstavka 68. člena ZDS izvedenino krije ZPIZS.

Pojasnilo:

Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločen transakcijski račun, odprt za namene opravljanja dejavnosti. 8,85 % prispevek za PIZ se ne obračuna, ker sodni izvedenec sam plačuje prispevke iz naslova opravljanja neodvisne dejavnosti.

4. Sodišče je sodnemu izvedencu strojne stroke s sklepom za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 700 evrov bruto. Od te nagrade mora sodišče za zavezanca obračunati in plačati akontacijo dohodnine. Sodišče mora kot izplačevalec nagrade od zneska nagrade obračunati in plačati 8,85 % prispevek za PIZ. Sodni izvedenec občasno opravi izvedensko delo, hkrati pa ne opravlja istovrstne dejavnosti in ni zavezanec za DDV. V obravnavanem primeru tožena stranka ni založila predujma v (zadostni) višini odmerjene nagrade in nadomestila za stroške, zato ji je sodišče naložilo, da mora manjkajoči znesek predujma nakazati direktno na račun sodnega izvedenca.

Pojasnilo:

Po ZDoh-2 se dohodek v višini 700 evrov bruto obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja skladno s tretjim odstavkom 38. člena ZDoh-2, ki ga je treba nakazati na TRR sodnega izvedenca strojne stroke, ki je namenjen osebnim financam. V obravnavanem primeru je sodišče akontacijo dohodnine za zavezanca obračunalo od bruto zneska nagrade in nadomestila za stroške, ne glede na višino nakazanega predujma. Zato lahko tožena stranka manjkajoči znesek predujma nakaže neposredno na TRR sodnemu izvedenca strojne stroke, ki je namenjen osebnim financam, saj ta od sodišča ni prejel celotnega neto zneska dohodka. Sodišče od izplačanega dohodka obračuna in plača 8,85 % prispevek za PIZ.

5. Odvetnik nastopa kot mediator. Pri tem odvetnik opravlja delo v okviru določene odvetniške družbe, v kateri je zaposlen, mediacijo pa opravlja kot fizična oseba. Vprašanje je, če je to dopustno oziroma ali bi moralo sodišče z njim skleniti pogodbo o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere bi odvetnik – mediator sodišču izdal račun.

Pojasnilo:

Odvetniku, ki dela v odvetniški družbi na podlagi sklenjenega delovnega razmerja in hkrati za sodišče občasno opravi storitev mediacije, se dohodek, ki mu ga izplača sodišče za storitev mediacije, obdavči kot dohodek po tretjem odstavku 38. člena ZDoh-2. Dohodka mediatorja z davčnega vidika ni mogoče obravnavati kot dohodek oziroma prihodek odvetniške družbe, ker je dejanski (ekonomski) lastnik dohodka lahko le fizična oseba.

V obravnavanem primeru se sodišče šteje za plačnika davka po 1. točki prvega ostavka 58. člena ZDavP-2. To pomeni, da mora sodišče ob izplačilu dohodka za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj. Poleg tega mora sodišče kot izplačevalec dohodka od dohodka, ki ga prejme mediator, ki hkrati ne opravlja istovrstne dejavnosti, obračunati in plačati tudi 8,85 % prispevek za PIZ.

6. Mediator opravlja poklic odvetnika individualno kot samostojni podjetnik posameznik. Ali mora mediator v tem primeru izdati račun, čeprav ga je sodišče imenovalo kot fizično osebo? Ali v tem primeru sodišče poravna obveznosti na podlagi izdanega računa ali se mediatorja obravnava kot fizično osebo, ki ne opravlja dejavnosti, ter sodišče pri tem obračuna akontacijo dohodnine in plača 8,85 % prispevek za PIZ.

Pojasnilo:

Odvetniku, ki opravlja svoj poklic individualno kot samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, se tudi dohodek, ki mu ga izplača sodišče za storitev mediacije, obdavči kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2.

Mediator, ki je fizična oseba, ki opravlja dejavnost (odvetnik), mora izdati račun, čeprav ga je sodišče imenovalo kot fizično osebo. To pomeni, da se dohodek mediatorja, ko storitve mediacije za sodišče opravi občasno, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, po ZDoh-2 šteje in obdavči kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2. Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjev v 9. členu določa obveznost izdaje računa. Skladno s to določbo mediator, ki je za storitve mediacije dolžan izdati račun, na podlagi odmere nagrade sodišču izda račun za nagrado in potne stroške.

7. Odvetnik nastopa kot upravitelj. Pri tem poklic odvetnika opravlja v statusu zasebnika. Naloge upravitelja so opredeljene v ZFPPIPP, med slednjimi pa ni odvetniških storitev. Vprašanje je, ali je odvetnik za storitve zastopanja dolžan ločeno zaračunavati storitve zastopanja (opravljanje storitev kot odvetnik) družbi, v kateri je upravitelj.

Pojasnilo:

Upravitelj, ki ima položaj odvetnika in zastopa stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, ima pravico do nagrade za zastopanje, ki se odmeri po odvetniški tarifi, in povrnitve stroškov v zvezi s tem. Ta nagrada za zastopanje ni vključena v nagrado upravitelja po 103. členu ZFPPIPP.

ZFPPIPP v 103. členu določa nagrado upravitelja. V petem odstavku navedenega člena je določeno, da če ima upravitelj položaj odvetnika in zastopa stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, ima tudi pravico do nagrade za zastopanje, ki se odmeri po odvetniški tarifi, in povrnitve stroškov v zvezi s tem. Iz tega sledi, da so nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, nadomestila za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen odvetniških storitev iz prej navedenega petega odstavka tega člena.

Odvetniku, ki opravlja svoj poklic v statusu zasebnika, pa se tudi dohodek, ki mu ga izplača sodišče za storitve stečajnega upravitelja, obdavči kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2.

8. Stečajni upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike, vpisane v poslovni register, X.Y. – odvetnik. Sodišče je izdalo sklep o nagradi in povračilu stroškov upravitelja za delo v postopku prisilne poravnave, vključno z DDV. Vprašanje je, ali se to šteje kot dohodek iz opravljanja dejavnosti po 46. členu ZDoh-2?

Pojasnilo:

Odvetniku, ki opravlja svoj poklic v statusu zasebnika, se tudi nagrada in povračilo stroškov, ki jih izplača sodišče za storitev stečajnega upravitelja, obdavči kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2.

9. Janez Novak, s.p. RAČUNALNIK, izvedeništvo in svetovanje s področja informatike, registrirana dejavnost po SKD: J62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih; hkrati je s strani ministra, pristojnega za pravosodje, imenovan za sodnega izvedenca za strokovno področje računalništva in informatike, podpodročje računalniška oprema, programska oprema. Sodišče Janeza Novaka zaprosi za izdelavo izvedenskega mnenja kot sodnega izvedenca za strokovno področje računalništva in informatike.

Pojasnilo:

Izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, zato se dohodek iz naslova izvedenskega dela za sodišče obravnava kot dohodek iz dejavnosti – v konkretnem primeru torej kot dohodek poslovnega subjekta Janeza Novaka s.p. RAČUNALNIK, izvedeništvo in svetovanje s področja informatike, izplačilo nagrade in stroškov pa bo sodišče nakazalo na njegov ločen TRR, ki ga mora imeti za namene opravljanja dejavnosti.

10. Janez Novak, s.p. RAČUNALNIK, izvedeništvo in svetovanje s področja informatike, registrirana dejavnost po SKD: J62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih; hkrati je s strani ministra, pristojnega za pravosodje, imenovan za sodnega izvedenca za strokovno področje borilnih veščin, podpodročje Ju-Jitsu. Sodišče Janeza Novaka zaprosi za izdelavo izvedenskega mnenja kot sodnega izvedenca za strokovno področje borilnih veščin.

Pojasnilo:

Izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, zato se dohodek iz naslova izvedenskega dela za sodišče obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po tretjem odstavku 38. člena ZDoh-2. Izplačilo nagrade in stroškov bo sodišče nakazalo na TRR izvedenca, ki je namenjen njegovim osebnim financam. Pri tem mora sodišče obračunati in plačati 8,85 % prispevek za PIZ.

* (3) Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo.

** (3) Identifikacijski podatki o upravitelju so:

1. osebno ime,

2. naslov stalnega prebivališča,

3. datum rojstva,

4. identifikacijska številka, in sicer:

- EMŠO, če je upravitelj vpisan v centralni register prebivalstva, ali

- davčna številka v drugih primerih,

5. če upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja kot svoj poklic v pravnoorganizacijski obliki odvetnika ali podjetnika, tudi podatki, s katerimi je vpisan v poslovnem registru:

- firma, sedež in poslovni naslov,

- matična številka.

*** Prvi odstavek določa, da je osnova za obračun in plačilo davka vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu po zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o obligacijskih razmerjih. Za opravljeno storitev po prvem odstavku tega člena se ne šteje izplačilo fizični osebi na podlagi napotitve oziroma poziva na določeno opravilo s strani državnega ali drugega organa.

Ključne besede:
Davčna obravnava nagrad in povračil stroškov upraviteljev
Davčna obravnava nagrad in povračil stroškov sodnih izvedencev
Davčna obravnava nagrad in povračil stroškov cenilcev
Davčna obravnava nagrad in povračil stroškov tolmačev
Davčna obravnava nagrad in povračil stroškov mediatorjev
pojasnila DURS
pojasnilo DURS
ZDoh-2
ZUJF
ZDDV-1

Zadnji članki iz rubrike:

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

13.11.2019 14:10:38:
Info točka za tujce

12.11.2019 18:53:13:
Obvestilo FURS o posledicah napak pri predlaganju REK obrazcev in njihovih popravkov zaradi pravil zapiranja terjatev s plačili

5.11.2019 12:46:48:
Podatki za obračun plač za oktober 2019

30.10.2019 15:41:20:
1. november je skrajni rok za izplačilo regresa

Najnovejši članki:

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

14.11.2019 15:49:55:
Informacije v zvezi s pridobitvijo Potrdila o prijavi prebivanja za študente iz EU

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

12.11.2019 15:12:05:
Najpogostejša vprašanja in odgovori glede zaostritve ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT