Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 26.6.2013 12:35:17

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji, ki je potekala 21. junija 2013, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela  omejuje ciljno skupino brezposelnih oseb za vključitev v javna dela le na dolgotrajno brezposelne osebe (to so osebe, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb in ki kot takšne predstavljajo velik strukturni problem), s čimer bo zagotovljena njihova ponovna delovna in socialna vključenost na trgu dela.

Dolgotrajno brezposelna oseba se bo lahko po predlogu tega zakona vključila v javna dela tudi v času trajanja pravice do denarnega nadomestila, pri čemer se bo čas vključitve v javna dela štel v čas prejemanja denarnega nadomestila. To pomeni, da bo dolgotrajno brezposelna oseba v tem času namesto denarnega nadomestila prejemala plačo (to je plačilo za delo, izraženo v deležu od minimalne plače, kot je določeno v 52. členu zakona, poleg tega pa tudi povračilo stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, kar bo v celoti zagotavljal zavod za zaposlovanje), medtem pa ji pravica do denarnega nadomestila v času vključitve v program javnih del ne bo več mirovala. Predlagana ureditev bo tako omogočala prehod iz pasivnih v aktivne oblike pomoči dolgotrajno brezposelni osebi, ki se bo namesto v vlogi pasivnega prejemnika denarnega nadomestila znašla v položaju aktivnega opravljanja določenega dela.

Glede na to da je pravico do denarnega nadomestila mogoče pridobiti tudi za daljše časovno obdobje (do 25 mesecev) kot je mogoča posamezna vključitev v javna dela (največ eno leto), predlog zakona omogoča, da se bo v primeru, če bo priznana pravica do denarnega nadomestila daljša od časa vključitve v javna dela, dolgotrajno brezposelni osebi po prenehanju vključitve v program javnega dela denarno nadomestilo izplačevalo vse do izteka pridobljene pravice. Nadalje predlog zakona v korist dolgotrajno brezposelne osebe ureja tudi primer, če bi bilo denarno nadomestilo višje od plače, ki jo bo prejemala oseba v času vključitve v program javnega dela. V praksi so namreč nekatera delovna mesta kljub nizkim izobrazbenim pogojem za njihovo zasedbo plačana bolje, zaradi česar je tudi denarno nadomestilo višje, plača udeleženca javnih del pa je v celoti odvisna od dosežene ravni izobrazbe. V takšnem primeru se bo razlika v bruto znesku (to je v znesku neto razlike do višine priznanega denarnega nadomestila, povečanem za davke in obvezne prispevke za socialno varnost) osebi izplačala ob izteku vključitve v program javnega dela.

Ciljno skupino udeležencev javnih del, ki se bo lahko vključila v programe usposabljanja in izobraževanja, bo določil Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ker je lahko udeleženec javnih del po veljavni zakonodaji do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja, predlog zakona omogoča zavodu tudi možnost sofinanciranja izvajanja programov usposabljanja in izobraževanja.

Druga bistvena novost, ki jo prinaša predlog zakona, je znižanje dajatve iz začasnega in občasnega dela upokojencev, ki je predpisana v Zakonu o urejanju trga dela v višini 25 odstotkov, in sicer na 3 odstotke. Sprememba je potrebna zaradi previsoke davčne obremenitve te oblike dela, ki bi bila zato neprivlačna tako za delodajalce kot za upokojence. Po veljavni zakonodaji bi bilo namreč od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo treba obračunati in plačati 25-odstotno dajatev, posebni davek v višini 25 odstotkov na podlagi zakona, ki ureja posebni davek na določene prejemke, prispevek za posebne primere zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v višini 8,85 odstotkov ter prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Celotna obremenitev dohodka iz naslova opravljenega začasnega ali občasnega dela bi tako presegla celo nivo obdavčitve dela v delovnem razmerju, prav tako pa tudi dela na podlagi pogodb civilnega prava.

vir: MDDSZ

Zadnji članki iz rubrike:

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

4.10.2019 14:11:31:
Izjava evropskih združenj bančnega sektorja v zvezi s prehodom na EURIBOR s prenovljeno metodologijo in prehodom EONIE na €STR

4.10.2019 14:08:06:
Pojav ponudb na Facebooku za najem lažnih kreditov preko spleta

Najnovejši članki:

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

4.10.2019 18:32:34:
Sklep o višini gospodarske rasti v letu 2018

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT