Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 23.9.2013 15:36:50

Vlada sprejela Predlog Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela Predlog Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema Racunovodja.com

Vlada Republike Slovenije je na 24. redni seji, ki je potekala 19. septembra, določila besedilo predloga Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejetje po rednem postopku.

S sprejetjem zakona, ki bo urejal makrobonitetni nadzor finančnega sistema, se bo izboljšal nadzor nad finančnimi institucijami, ki zaradi svoje lastniške ali drugačne prepletenosti delujejo v različnih segmentih finančnega sistema. Področni nadzorni organi bodo še vedno izvajali mikro nadzor nad posameznimi finančnimi institucijami, medtem ko bo makro nadzor izvajal Odbor za finančno stabilnost, ki bo tudi določal ukrepe, ki jih bodo izvedli sektorski nadzorniki. Sektorski nadzorniki bodo v odboru sodelovali in na ta način omogočali vpogled v mikro dogajanje z makrobonitetne ravni.

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov v skladu s svojimi priporočili od držav članic zahteva, da s 1. 7. 2013 vzpostavijo učinkovit sistem makrobonitetnega nadzora finančnega sistema. Pri tem Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) držav članic ne omejuje glede oblike tega organa, temveč določa naloge, ki jih mora ta organ izvajati za ustrezno izvajanje Priporočila ESRB/2011/3. Glavni cilj makrobonitetnega nadzornega organa je zaščita stabilnosti celotnega finančnega sistema, kar vključuje povečanje odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje in zmanjševanje kopičenja sistemskih tveganj, s čimer bo zagotovljen trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

Predlog Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema predvideva ustanovitev odbora, ki bo sestavljen iz dveh predstavnikov vsakega sektorskega nadzornega organa (Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor) in dveh predstavnikov ministrstva za finance. Vsak član odbora bo imel en glas, razen predstavnikov ministrstva, Odboru bo predsedoval guverner Banke Slovenije.

Odbor bo lahko pripravljal tri različne usmeritve, in sicer glede na resnost motnje, zaznane v finančnem sistemu. Usmeritve bodo namenjene posameznim nadzornim organom, pristojnim za področje z zaznano motnjo. Morebitno neupoštevanje usmeritev odbora bo moral nadzorni organ obrazložiti odboru. Usmeritev ne posega v neodvisnost nadzornega organa, saj se le-ta lahko odloči in usmeritve ne upošteva. V tem primeru mora nadzorni organ svoje neupoštevanje usmeritve obrazložiti. Usmeritve in njihovo izvajanje upošteva načelo »ukrepaj ali pojasni« (Act or Explain), ki dopušča možnost, da naslovnik usmeritve z obrazložitvijo odboru pojasni razloge za neupoštevanje usmeritev.

Možne usmeritve so:

  • priporočila pri zaznavi, da bi lahko prišlo do motnje v finančnem sistemu,
  • opozorila, kadar je do motnje že prišlo in bi lahko imela posledice za finančni sistem,
  • navodilo, kadar odbor ugotovi, da motnja že ima posledice za finančni sistem.

Neodvisnost odbora se zagotavlja z določitvijo članov odbora z glasovalno pravico. Guverner Banke Slovenije in viceguverner, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev in njegov namestnik ter direktor Agencije za zavarovalni nadzor in njegov namestnik so namreč neodvisni pri opravljanju svojih nalog in niso vezani na sklepe kogar koli. Neodvisnost omenjenih članov odbora z glasovalno pravico je sicer določena že v področnih zakonih (Zakon o Banki Slovenije, Zakon o trgu finančnih instrumentov in Zakon o zavarovalništvu).

Odbor mora enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije, in sicer do 30. junija za preteklo leto.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

7.5.2020 14:17:57:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

22.5.2020 9:02:44:
Preverjanje višine prejetih povračil nadomestila plače (ZRSZ)

21.5.2020 10:40:06:
Subvencioniranje delovnega časa nadomešča ukrep subvencioniranja čakanja na delo

20.5.2020 14:14:59:
Letni obračun DDPO in DohDej

19.5.2020 16:54:38:
Javni sektor: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela od 11. 5. 2020 dalje – epidemija COVID-19

19.5.2020 16:44:08:
Solidarnostna pomoč na podlagi četrte alineje 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT