Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 11.11.2013 14:44:08

Vlada sprejela Mnenje o zahtevi DS za ponovno odločanje o noveli Zakona bančništvu

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela Mnenje o zahtevi DS za ponovno odločanje o noveli Zakona bančništvu

Vlada RS je na 32. redni seji, ki je potekala 7. novembra 2013, sprejela Mnenje o zahtevi Državnega sveta Republike Slovenije za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona bančništvu.

DS je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o bančništvu, ker naj bi bila novela protiustavna, napisal naj bi jo Bruselj, da udeležba imetnikov podrejenih obveznosti pri sanaciji bank ni potrebna, da bodo ukrepi sprejeti v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank spoznani za skladne z evropskim pravnim redom.

Vlada odgovarja na jasen in razumljiv način, da je že v uvodnih obrazložitvah novele navedeno, zakaj zakon ne krši prepovedi povratne veljave, načela zaupanja v pravo in načela varstva lastninske pravice. Dodatno pa vlada pojasnjuje še, da dejstvo, da novela ne zahteva predhodne izvedbe ukrepov v skladu z ZUKSB, ne vpliva na rezultat strogega testa sorazmernosti. Poleg tega vlada še opozarja, da novela ne zahteva, da se ukrep odpisa izvede v vsakem primeru. Če izvedba odpisa ne bo potrebna, ker bi npr. Evropska komisija spremenila pravila za presojo državnih pomoči in izvedba ukrepov po ZUKSB ne bi bila več protipravna, če prej ne bo izveden odpis kvalificiranih terjatev, lahko Banka Slovenije odloči, da se ukrep ne izvede. Prav tako lahko Banka Slovenije, tudi če se pravila Evropske komisije o državnih pomočeh ne spremenijo, odloči, da se ukrep ne izvede, če bodo pri reševanju bank sodelovali le privatni investitorji.

Vlada meni, da so vsi imetniki podrejenih obveznic v trenutku nakupa le teh vedeli, da so v primeru stečaja banke poplačani za navadnimi upniki. Slednje pomeni, da so se imetniki podrejenih finančnih instrumentov v trenutku nakupa finančnega instrumenta zavedali, da če premoženje banke ne bo zadostno za poplačilo vseh njenih obveznosti, ne bodo poplačani in da so na to pristali z vedenjem, da na poslovanje banke nimajo vpliva. Ker je ukrep odpisa kvalificiranih obveznosti v skladu z ZBan-1L dovoljeno izvesti la na način, da upniki odpisanih obveznosti banke niso na slabšem, kot bi bili v primeru stečajnega postopka, je pričakovanje upnikov, ki so ga imeli ob nakupu finančnega instrumenta, to je, da bodo iz sredstev banke poplačani le, če bo banka imela dovolj premoženja, varovano. Ni pa varovano pričakovanje upnikov, da bodo, če banka ne bo imela dovolj premoženja za plačilo vseh svojih obveznosti, poplačani iz sredstev države. Pri tem je potrebno poudariti, da imetniki podrejenih obveznosti niso imeli pravnega temelja za tovrstno pričakovanje, saj so morali vedeti, da država jamči le za zajamčene vloge, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo. Kolikor bi bili podrejeni upniki poplačani v celoti, to ne bi ustrezalo tveganju, ki so ga z nakupom podrejenega finančnega instrumenta prevzeli.

Zakon se ne sprejema, ker bi to zahteval Bruselj, temveč da bodo ukrepi, ki bodo izvedeni v skladu z ZUKSB, skladni s pravili Evropske unije o državnih pomočeh, kot so opredeljena v sporočilu Komisije. Zahteva Evropske unije, da Republika Slovenija spoštuje pravila o državnih pomočeh res pomeni poseg v suverenost Republike Slovenije, a je Republika Slovenija na takšen poseg pristala, ko je Državni zbor Republike Slovenije v skladu s 3.a členom Ustave Republike Slovenije ratificiral Pogodbo o delovanju Evropske unije.

Možnost odpisa kvalificiranih obveznosti se ne uzakonja, ker bi želeli predčasno prenesti besedilo navedenega predloga direktive, temveč ker je uzakonitev te možnosti potrebna, da se zagotovi vsa orodja, ki so potrebna, da bodo ukrepi, ki bodo izvršeni v skladu z ZUKSB, spoznani za skladne s pravili Evropske unije o državnih pomočeh.

Sporočilo Komisije je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije in njegovo nespoštovanje pomeni kršitev pravil o državnih pomočeh. Drži pa, da sporočilo Komisije ni akt, ki bi ga Republika Slovenija morala prenesti v nacionalno zakonodajo. Poudarjamo, da to ne pomeni, da ga Republika Slovenija ni dolžna spoštovati.

Sporočilo Komisije v 44. točki povsem jasno določa, da državna pomoč ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi morebitnih izgub.

Glede očitka, da sporočilo Komisije ne razločuje med posameznimi instrumenti podrejenega dolga pojasnjujemo, da sporočilo Komisije na enak način obravnava obveznosti bank, ki imajo enako pravno naravo, kar pomeni, da nadaljnje razločevanje podrejenih obveznosti ni potrebno in bi kršilo načelo enake obravnave enakih upnikov.

V obrazložitvi zahteve za ponovno odločanje o ZBan-1L je tudi zapisano, da 35. točka smernic (mišljeno je sporočila Komisije) »ukrep pretvorbe podrejenih dolžniških instrumentov v lastniški kapital izrecno opredeljujejo kot prostovoljnega« ter da »smernice puščajo zelo veliko manevrskega prostora, saj 45. točka govori o »izvzetjih« iz opredeljenih ukrepov, ki so dovoljena, če »bi izvajanje takih ukrepov ogrozilo finančno stabilnost, ali povzročilo nesorazmerne rezultate«.

V zvezi s 35. točko sporočila Komisije vlada pojasnjuje, da ta točka ne govori o dolžnosti odpisa kvalificiranih obveznosti, temveč o vsebini načrta prestrukturiranja banke, ki ga mora država predložiti Evropski Komisiji pred odločanjem o državni pomoči. 35. točka tako zahteva, da pri pripravi načrta prestrukturiranja banka, ki bo deležna državne pomoči, že sama, to je brez podlage v oblastnem ukrepu, upošteva odpis vseh obveznosti, ki jih lahko sama odpiše.

V zvezi s 45 točko sporočila Komisije vlada pojasnjuje, da je možnost, da komisija dovoli izvzetje iz zahteve, da breme reševanja bank nosijo tudi imetniki kvalificiranih obveznosti upoštevana tudi v noveli zakona, saj se odpis obveznosti lahko izvede le, če je v javnem interesu. Če bi bili stroški odpisa večji od obveznosti, le ta ne bo smel biti izveden, saj ne bo v javnem interesu.

Trditve Državnega sveta Republike Slovenije o vsebini pisma predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija so zavajajoče. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je res 30. julija 2013 in ne sredi oktobra, ko je vsebina pisma prišla v javnost, naslovil pismo na evropskega komisarja za konkurenčnost Joaquina Almunio. V njem se je odzval na takrat še ne zavezujoče sporočilo Komisije. V pismu pa predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi ni zapisal, da naj države evrskega območja počakajo z uveljavitvijo zakonodaje, ki bo opredeljevala ukrepe porazdelitve bremen, kot trdi Državni svet Republike Slovenije, temveč da je obvezen odpis kvalificiranih terjatev primeren ukrep le, če banka ne dosega minimalnega zahtevanega regulatornega kapitala. Ker je predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi svoje nasprotovanje odpisu kvalificiranih obveznosti vezal na doseganje regulatornega kapitala, ni nasprotoval odpisu obveznosti, kadar je banka insolventna. Navedeno je v skladu z novelo, ki določa, da upniki kvalificiranih obveznosti zaradi odpisa ne smejo biti v slabšem položaju, kot bi bili v primeru stečaja banke. Torej, če bi bili upniki poplačani v stečaju, bodo poplačani tudi v primeru odpisa.

Vlada meni, da so navedbe predlagateljev v zahtevi za odložilni veto, napačne in zavajajoče. Hkrati vlada pojasnjuje, da kolikor se država članica pri podelitvi državne pomoči ne drži pravil sporočila Komisije, takšna državna pomoč krši pravo Evropske unije. Če državna pomoč krši pravo Evropske unije, lahko in navadno to tudi stori, Evropska komisija zahteva, da prejemnik nezakonito prejeta sredstva vrne. Če bi banke zaradi nezakonite državne pomoči prejeta sredstva morale vrniti, ne bo prišlo do hitre in uspešne stabilizacije bančnega sistema. Takšen razplet pa bi nedvomno imel tudi negativne posledice za slovensko gospodarstvo.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT