Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 27.2.2014 16:04:19

Postopek registracije "študentskega s. p."

Mag. Katja Blatnik

Rubrika: Podjetništvoprint Natisni

Postopek registracije "študentskega s. p."
  1. Vpis v Poslovni register

ZGD določa, da lahko podjetnik začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS). Vpis podjetnika in vseh sprememb podatkov lahko brezplačno opravite:

  • prek državnega portala e-VEM, če imate v spletnem brskalniku nameščeno eno od kvalificiranih digitalnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov overiteljev SIGOV-CA ali SIGEN-CA (za fizične osebe ali za zaposlene pri pravnih osebah), POŠTA®CA, AC-NLB, HALCOM CA FO, HALCOM CA PO 2 ali HALCOM CA PO 3 (http://evem.gov.si/evem/infoNavodila.evem),
  • osebno na VEM točkah s predložitvijo osebnega dokumenta in davčne številke (seznam VEM točk je dostopen na naslovu: http://evem.gov.si/evem/infoVstopneTocke.evem)

Na VEM točkah opravijo brezplačno tudi vpis v davčni register z vsemi zahtevanimi podatki, o katerih pišemo pod b.).

Bodočim študentom - podjetnikom priporočamo, da si pridobijo in namestijo eno od kvalificiranih digitalnih potrdil, saj ga bodo potrebovali pri nadaljnjem poslovanju.

Preden se odločite za registracijo, razmislite o dejavnosti(h), ki jo (jih) boste opravljali. Seznam dejavnosti boste našli v Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008). Šifrant SKD 2008 in pojasnila najdete na spletnem naslovu: http://www.ajpes.si/Registri/ Drugo/SKD?mdres=1. Število dejavnosti, ki jih lahko ob registraciji navedete, je sicer neomejeno, vendar priporočamo, da navedete le tiste, ki jih boste dejansko opravljali, saj lahko dejavnosti brezplačno dodajate naknadno. Če boste navedli več dejavnosti, boste morali med registriranimi dejavnostmi izbrati glavno dejavnosti. To je dejavnost, s katero boste ustvarili pretežni del prihodkov oz. dodane vrednosti.

Poleg tega vas moramo opozoriti, da boste za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti potrebovali dodatna dovoljenja oz. morali izpolnjevati posebne pogoje. Če boste opravljali obrtno dejavnost ali dejavnost domače in umetnostne obrti, boste pravico za opravljanje dejavnosti pridobili na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Obrtne dejavnosti so določene v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Ur.l. RS, št. 18/2008). Za nekatere dejavnosti boste morali izpolnjevati posebne pogoje. Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo pregled predpisanih pogojev za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti. Na spletni strani portala e-VEM boste našli tudi informacije o opravljanju storitev v Sloveniji in EU (http://evem.gov.si/evem/zacetna.evem).

Bodoči podjetnik mora določiti tudi sedež dejavnosti. To je kraj, ki je kot sedež vpisan v register in je lahko naslov stalnega ali začasnega prebivališča, naslov staršev, naslov drugega podjetja … Načeloma je to kraj, kjer se dejavnost opravlja oz. kraj, kjer se v glavnem vodijo posli ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe oz. v vašem primeru nosilec s.p.

Od 9. oktobra 2013 dalje morajo podjetniki navesti poslovni naslov:

  • na katerem so lastniki objekta oz. nepremičnine ali
  • imeti dovoljenje lastnika oz. lastnikov nepremičnine za poslovanje na tem naslovu – overjeno izjavo lastnika oz. lastnikov nepremičnine, da podjetniku dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Overjena izjava je potrebna ne glede na to, kdo je lastnik in tudi v primeru, ko se poslovni naslov pridobiva v najetem objektu.

Morda ne bo odveč še nekaj navodil v zvezi s firmo, imenom, s katerim podjetnik posluje. Sestavljeno je iz imena in priimka podjetnika, dodatnih sestavin imena, označbe s.p. ter opisa dejavnosti. Glede dodatnih sestavin imena lahko v aplikaciji za kontrolo fantazijskega imena preverite, ali se to ime jasno razlikuje od že obstoječih fantazijskih imen družb oz. podjetnikov. To lahko storite na spletni povezavi: http://www.ajpes.si/prs/fant_default.as

  1. Vpis v davčni register in davek iz dejavnosti

Na podlagi podatkov iz PRS izvede davčni urad vpis v davčni register po uradni dolžnosti. Kljub temu pa mora študent podjetnik najkasneje v 8 dneh po vpisu v PRS, sporočiti davčnemu uradu podatke, ki jih zahteva obrazec DR-03 (http://www.uradni-list.si/files/RS_-2010-031-01405-OB~P002-0000.PDF). Če se študent odloči za registracijo dejavnosti na vstopni točki VEM, lahko zahtevane podatke sporoči hkrati s prijavo za vpis v PRS.

Dohodki, ki jih fizična osebe doseže z opravljanjem dejavnosti, so obdavčeni kot dohodek iz dejavnosti - z dohodnino. To velja tudi za študenta podjetnika. Dohodnina oz. davek iz dejavnosti se odmerja od davčne osnove. V zvezi z ugotavljanjem davčne osnove se lahko odločite med dvema možnostma:

  • z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, ali
  • z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Če se boste odločili za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, boste morali v 8 dneh od vpisa v register oz. ob predložitvi prijave za vpis v davčni register davčnemu organu predložiti obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije. Višina akontacije je odvisna od predvidenega dobička, ki se obdavči po progresivni dohodninski lestvici (16 %, 27 % in 41 %). Predhodna akontacija se plačuje v mesečnih ali trimesečnih obrokih, odvisno od izračunanega zneska akontacije (mejna vrednost je 400 evrov). Predhodno akontacijo je treba plačati do 10. v mesecu za pretekli mesec oz. za preteklo trimesečje. Akontacijo davka iz dejavnosti nakažete na prehodni davčni podračun – proračun države, številka SI56 01100-8881000030, model 19, sklic vaša davčna številka–40002.

Druga možnost je ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V tem primeru boste morali v 8 dneh od vpisa v register oz. ob predložitvi prijave za vpis v davčni register pri davčnem organu opraviti priglasitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki (Obrazec 1). Novost je izračun predvidene davčne osnove, višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ob začetku opravljanja dejavnosti (Obrazec 2), ki jo morate predložiti ob začetku opravljanja dejavnosti. Ugotavljanje davčne obveznosti in višine akontacije davka je namreč preloženo na davčne zavezance.

V zvezi s tem načinom ugotavljanja davčne osnove so od leta 2013 še druge spremembe. Med najpomembnejšimi omenimo:

  • dvig normiranih odhodkov na 70 %,
  • stopnja davka je 20 %,
  • obdavčitev je dokončna (cedularna), zato ni možno uveljavljati davčnih olajšav - splošne olajšave, olajšave za vzdrževane člane,
  • edini pogoj za vstop med »normirance« so prihodki, ki ne smejo presegati 50.000,00 EUR – izjema so t. i. začetniki,
  • obvezen izstop – 2 zaporedni davčni leti prihodki presežejo 50.000,00 EUR
  • bolj zapleteno vodenje evidenc - priprava in oddaja davčnega obračuna in ugotavljanje prihodkov po računovodskih in davčnih pravilih; plačane realizacije ni več.

Če z opravljanjem dejavnosti začenjate na novo,1 vam za ta način ugotavljanja davčne osnove ni treba izpolnjevati pogoja glede višine prihodkov. Za zavezance, ki že poslujejo, namreč velja, da lahko priglasijo ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki le pod pogojem, da prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v predhodnem davčnem letu niso presegli 50.000,00 EUR. Če boste s poslovanjem začeli v drugi polovici davčnega leta, pa se lahko - ne glede na višino prihodkov - za tak način ugotavljanja davčne osnove odločite tudi v naslednjem davčnem letu. Če je za nove zavezance priglasitveni pogoj glede višine prihodkov irelevanten, pa to ne pomeni, da višina prihodkov ne bo pomembna. Na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi odhodki morajo preiti tisti zavezanci, ki dve zaporedni davčni leti presegajo 50.000,00 EUR prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju. Gre za t. i. obvezno prenehanje. Obstaja tudi t. i. prostovoljno prenehanje ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki. Če se zavezanec odloči, da bo prešel na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi odhodki, bo moral do poteka roka za predložitev davčnega obračuna (31. marec) o tem obvestiti DURS. Tematiki normirancev je namenjen poseben e-seminar.

Način ugotavljanja davčne osnove lahko spreminjate, vendar ne med davčnim letom.

  1. Način vodenja poslovnih knjig

Vodenje poslovnih knjig je odvisno od načina ugotavljanja davčne osnove.

Če ste se odločili za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, boste morali sprejeti še odločitev o vodenju poslovnih knjig in o tem najkasneje v 8 dneh po začetku poslovanja obvestiti davčni organ. Tako namreč določa Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Pri tem se lahko odločite za sistem dvostavnega ali enostavnega knjigovodstva.

Za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva se lahko odloči podjetnik, če v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh izmed naslednjih meril:

  • povprečno število delavcev ne presega tri,
  • letni prihodki so nižji od 42.000 eurov,
  • povprečna vrednost aktive (vseh sredstev) izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta ne presega 25.000 eurov.

Po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodi poslovne knjige tudi podjetnik začetnik, če ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti. Zavezanci morajo o spremembi vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto.

Vodenju evidenc pa se ni možno izogniti niti v primeru ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki. Letnih poročil za javno objavo (bilanca stanja, izkaz uspeha) sicer ni treba oddajati, je pa treba določene evidence voditi za davčne namene. Do 31. marca bodo morali tudi normiranci DURS predložiti obračun davka iz dejavnosti in izračunati akontacijo dohodnine za tekoče davčno leto. Davčni obračun bo treba prvič sestaviti za davčno leto 2013 in ga oddati do 31. 3. 2014. Pri vodenju evidenc je treba upoštevati pravila računovodenja, kot jih predpisujejo Slovenski računovodski standardi, in aktualno davčno zakonodajo. Zakon o davčnem postopku namreč določa, da morajo normiranci za davčne namene voditi poslovne knjige in evidence skladno z določili Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Ta je bil v letu 2013 spremenjen in dopolnjen. Še vedno je vodenje obveznih evidenc omejeno na 2 evidenci – to sta evidenca knjigovodskih listin in evidenca osnovnih sredstev. Predvsem prva od obveznih evidenc, tj. evidenca knjigovodskih listin, se tudi vsebinsko razlikuje od prejšnje evidence. Evidenca nabave in porabe pijač in živil pa je predpisana le za fizične osebe, ki opravljajo slaščičarsko ali gostinsko dejavnost.

  1. transakcijski račun

Na forumih smo pogosto zasledili vprašanja, ki se nanašajo na obveznost dodatnega, ločenega transakcijskega račun za opravljanje dejavnosti. 3. odstavek 37. člena Zakona o davčnem postopku predpisuje, da morajo imeti subjekti vpisa v poslovni register Republike Slovenije pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun. Samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.

  1. davek na dodano vrednost

Obračunavanja DDV so oproščeni t. i. mali davčni zavezanci. Mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, niti ga ne sme izkazovati na izdanih računih. To so tisti davčni zavezanci, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne presežejo oz. ni verjetno, da bodo presegli znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa. Mali davčni zavezanec se lahko prostovoljno vključi v sistem DDV, svojo izbiro pa mora vnaprej priglasiti davčnemu uradu v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.

Ne glede na višino obdavčljivega prometa so glede obveznosti identifikacije za DDV posebnosti pri poslovanju z državami članicami EU.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke (DDV-P2 ali DDV-P3) mora davčni zavezanec predložiti v elektronski obliki prek sistema eDavki. Davčni urad vam na podlagi zahtevka izda odločbo, na podlagi katere postanete davčni zavezanec, identificiran za DDV. Identifikacijska številka za DDV je davčna številka s predpono SI. Za davčne zavezance, ki izpolnjujejo pogoje, je možna tudi uporaba posebne ureditve po plačani realizaciji.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 20142 sta se s 1. 7. 2013 spremenili stopnji DDV. Splošna stopnja je 22 %, znižana pa 9,5 %.

1 Zakon o dohodnini v 48. členu navaja okoliščine v katerih se šteje, da zavezanec ni na novo začel opravljati dejavnosti

2 http://www.uradni-list.si/_pdf/2013/Ur/u2013046.pdf#!/u2013046-pdf

Ključne besede:
študent
podjetnik
s.p.
PRS
vpis v PRS
davčni register
način vodenja poslovnih knjig
transakcijski račun
DDV

Zadnji članki iz rubrike:

11.9.2019 12:38:20:
Podjetje v stanovanju ali zasebni hiši

11.9.2019 11:31:37:
Poslovni naslov - izjava lastnika objekta

10.9.2019 14:37:26:
Kdo ne more postati ustanovitelj, družbenik ali podjetnik?

13.9.2019 12:15:23:
Prehod iz s.p. v popoldanski s.p.

12.9.2019 13:45:08:
Razlike med s.p. in d.o.o.

Najnovejši članki:

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

14.11.2019 15:49:55:
Informacije v zvezi s pridobitvijo Potrdila o prijavi prebivanja za študente iz EU

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

13.11.2019 14:10:38:
Info točka za tujce

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT