Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 4.4.2019 14:15:25

Rezident Slovenije - zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Rezident Slovenije - zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu

Oglejte si tudi e-gradivo, kjer je obravnavana plača iz tujine in vključuje primere izpolnjenih dohodninskih napovedi

Če prebivate v Sloveniji, dohodek iz delovnega razmerja (npr. plačo) pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). To pomeni, da morate poročati davčnemu organu v Sloveniji tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir zunaj Slovenije (tj. od svetovnega dohodka).

Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dohodke iz delovnega razmerja, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, kot tudi pri poračunu dohodnine na letni ravni.

1.1 Kako izpolnim to obveznost?

Oddate izpolnjen obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, kjer napoveste dohodke, prejete iz tujine.

ZDavP-2 različno določa roke za vložitev napovedi za dohodke iz zaposlitve glede na to, ali gre za redne ali občasne dohodke. Davčni zavezanec rezident mora za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega razmerja, vložiti pri davčnem organu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, in sicer v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodke iz delovnega razmerja. Taka napoved velja za celo davčno leto, razen kadar se dohodki zavezanca povečajo za več kot 10 odstotkov ali ko se za več kot 10 odstotkov spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodka iz delovnega razmerja. Davčni zavezanec rezident mora ponovno vložiti napoved v 15 dneh od dneva, ko je prejel spremenjeno višino rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja ali ko se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, če ta sprememba znaša več kot 10 %.

V primeru, ko gre za neredne dohodke kot so npr. regres, božičnica, trinajsta plača in podobno, morajo davčni zavezanci rezidenti napovedati tovrstne dohodke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Na podlagi vložene napovedi davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve. Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine na podlagi odločbe o odmeri akontacije dohodnine je davčni zavezanec sam.

Podatke o dohodkih iz zaposlitve ter druge dohodke, prejete iz tujine, ki jih davčni zavezanec napove med letom, davčni organ upošteva pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine.

1.2 Kako se obrazec izpolni?

Primer izpolnjenega obrazca medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente.

1.3 Katere olajšave oziroma znižanja davčne osnove lahko uveljavljam v napovedi?

Uveljavljate lahko:

  • odbitek tujega davka ali oprostitev;

  • obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je potrebno plačevati na podlagi posebnih predpisov;

  • davčne olajšave;

  • stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini, ki se na podlagi ustreznih dokazil ne vštevajo v davčno osnovo.1 Več o uveljavljanju stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve je navedeno v Podrobnejšem opisu, objavljenem na spletni strani Finančne uprave RS, z naslovom Dohodnina – dohodek iz zaposlitve – Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve, pod točko 3. 0. Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodkom iz delovnega razmerja, ki ga zavezanec prejema za delo v tujini pri tujem delodajalcu.

1.4 Kaj se zgodi, če sem med letom pravilno napovedoval dohodke in oddajal medletne napovedi?

Prejeli boste informativni izračun dohodnine (najkasneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto), ki se bo štel za odločbo o odmeri dohodnine, če nanj ne boste podali ugovora zoper informativni izračun dohodnine v roku 15 dni od prejema. Informativni izračun bo poleg drugih podatkov (podatki o dohodku, olajšavah, ki ste jih uveljavljali, ipd.) vseboval tudi podatke o dohodkih iz tujine.


Kljub temu, da ste med letom oddajali medletne napovedi, je treba odbitek tujega davka zaradi priznanja pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni, uveljavljati tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine.

Davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine z upoštevanjem oprostitve iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja oziroma druge mednarodne pogodbe, če je davčni zavezanec uveljavljal oprostitev v napovedi za odmero akontacije dohodnine in je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, izdani na podlagi te napovedi.

1.5 Kaj pa storim, če so podatki v informativnem izračunu dohodnine napačni ali nepopolni?

V roku 15 dni od vročitve informativnega izračuna vložite ugovor zoper informativni izračun dohodnine, kjer poleg sprememb in dopolnitev podatkov o dohodkih, uveljavljate tudi odbitek tujega davka ali oprostitev, saj se vam bo odbitek tujega davka ali oprostitev upošteval pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni le pod tem pogojem.

1.6 Medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja nisem oddal oziroma sem jo pozabil oddati. Kaj lahko storim?

Oddate izpolnjen obrazec letne napovedi za odmero dohodnine najkasneje do 31. julija tekočega leta za preteklo leto, kjer podatke o dohodkih, prejetih iz tujine, vpišete tako pod rubriko 1100 – Dohodek iz delovnega razmerja, kot tudi pod rubriko Dodatni podatki o dohodkih, prejetih iz tujine.

1.7 Kako izpolnim obrazec letne napovedi za odmero dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja iz tujine?

Primer izpolnjenega obrazca letne napovedi za odmero dohodnine.

1.8 Kaj lahko uveljavljam v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v letni napovedi za odmero dohodnine?

Uveljavljate lahko:

  • odbitek tujega davka (odbitek tujega davka se prizna pri izračunu ali poračunu dohodnine na letni ravni le, če zavezanec uveljavlja odbitek tujega davka tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine);

  • oprostitev, če je z mednarodno pogodbo določena oprostitev;

  • obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je potrebno plačevati na podlagi posebnih predpisov;

  • davčne olajšave;

  • stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu, ki jih uveljavljate v Vlogi za uveljavljanje stroškov v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu , ki jo priložite obrazcu napovedi.1

Ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma letni napovedi za odmero dohodnine je treba priložiti ustrezna dokazila o obstoju davčne obveznosti v tujini; tj. znesek davka, plačanega v tujini, osnovo za plačilo davka ter dejstvo, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.

Davčni zavezanec rezident lahko odbitek davka ali oprostitev po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezuje Slovenijo, uveljavlja tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine.

1.9 Bodo moji dohodki iz tujine dvakrat obdavčeni – ob izplačilu in še v Sloveniji?

Dvojna obdavčitev dohodkov iz zaposlitve, ki jih slovenski rezidenti dosegajo v tujini, je odpravljena že z določbami ZDoh-2, saj se davek, ki ga mora rezident Slovenije plačati od dohodkov, ki so pridobljeni v tujini, v Sloveniji zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. V primeru, da so takšni dohodki v tujini obdavčeni po nižji stopnji kot v Sloveniji, mora rezident Slovenije, ki tak dohodek dosega, doplačati razliko do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi njegovega dohodka, če bi bil ta obdavčen le v Sloveniji. Dvojna obdavčitev se po določbah ZDoh-2 odpravlja v primerih, ko s tujo državo ni sklenjen dvostranski sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Kadar ima Slovenija s tujo državo sklenjen dvostranski sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (npr. z Avstrijo je to Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje), se pri odpravi dvojnega obdavčevanja upoštevajo določbe sporazuma. Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve navadno ureja 15. člen, ki praviloma določa, da se lahko dohodek iz zaposlitve posameznega rezidenta obdavči v tisti državi pogodbenici, kjer se zaposlitev dejansko izvaja. Ker je v takšnih primerih pravica do obdavčitve istega dohodka dana obema državama (državi vira in državi rezidentstva), se v državi rezidentstva prejemnika dohodka, v izogib dvojni obdavčitvi, upošteva ustrezna metoda odprave dvojne obdavčitve, ki je določena s posameznim sporazumom. Metode odprave dvojne obdavčitve so določene v 23. ali 24. členu dvostranskega sporazuma. Z vsemi državami, razen s Švedsko (kjer se za odpravo dvojne obdavčitve v Sloveniji, uporablja metodo izvzetja s progresijo), se uporablja t.i. metoda navadnega odbitka. To pomeni, da se

Primer izpolnjenega obrazca letne napovedi za odmero dohodnine.

1.10 Kako lahko v napovedi uveljavljam ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če se štejem za rezidenta več držav?

V primeru, da se štejete za dvojnega rezidenta, kar pomeni, da ste rezident Slovenije po ZDoh-2, hkrati pa se štejete tudi za rezidenta druge države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodna pogodba), lahko ugodnosti iz mednarodne pogodbe (tj. oprostitev plačila davka, znižano plačilo davka) uveljavljate v ustreznih postopkih odmere akontacije dohodnine oziroma odmere dohodnine tako, da v napovedi za odmero (akontacije) dohodnine v ustrezni rubriki, v opombah ali v prilogi navede, da se šteje za rezidenta druge države pogodbenice ter relevantno določbo iz mednarodne pogodbe, ki določa pravico do obdavčitve napovedane vrste dohodka. Predložiti je potrebno tudi potrdilo tujega davčnega organa, ki potrjuje davčno rezidentstvo te države.

Davčni organ na podlagi predloženega potrdila o rezidentstvu druge države pogodbenice in na podlagi vseh zbranih dejstev in okoliščin posameznega primera, najprej uporabi prelomna pravila iz 4. člena2 mednarodne pogodbe za dvojne rezidente, da se določi, za rezidenta zgolj katere od obeh držav se posameznik šteje za namene mednarodne pogodbe. To je namreč predpogoj za presojo upravičenosti do ugodnosti po mednarodni pogodbi oziroma za pravilno uporabo ustrezne določbe mednarodne pogodbe, ki določa katera država ima pravico do obdavčitve dohodka.

Za dohodke iz zaposlitve tako lahko v obrazcu napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine uveljavljate pravico do oprostitve plačila dohodnine v Sloveniji po mednarodni pogodbi, in sicer pod pogojem, da v skladu z določbami ustreznega člena mednarodne pogodbe (običajno 15. člen, ki praviloma obravnava dohodke iz zaposlitve), Slovenija nima pravice do obdavčitve dohodka.

V primeru, da se v postopku odmere akontacije dohodnine ugotovi, da se za namene mednarodne pogodbe štejete le za rezidenta druge države in ima druga država izključno pravico do obdavčitve dohodka, se bo dohodek iz zaposlitve, ki se izvaja v tej drugi državi, na podlagi ustreznega člena mednarodne pogodbe obdavčil samo v tej drugi državi, kar pomeni, da boste v Sloveniji oproščeni plačila dohodnine.

Če v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine ne boste uveljavljali ugodnosti iz mednarodne pogodbe ali le-te npr. zaradi odsotnosti ustreznih dokazil ne bodo priznane, lahko uveljavljate ugodnosti iz mednarodne pogodbe tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v obrazcu napovedi za odmero dohodnine, če informativnega izračuna ne boste prejeli.

Hkrati pojasnjujemo, da drugi odstavek 7. člena ZDoh-2, ki se uporablja od 1. 1. 2017 določa, da se zavezanec ne glede na 6. člen ZDoh-2, šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. To pomeni, da se posameznik za obdobja po 1. 1. 2017 šteje za nerezidenta Slovenije v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDoh-2 ne glede na to, da izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZDoh-2 za rezidenta Slovenije, če se na podlagi prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice.

Z dopolnjenim 7. členom ZDoh-2 se določa, da se fizična oseba, ki je dvojni rezident in za katero je bilo že ugotovljeno/dogovorjeno (v postopku uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi ali v postopku skupnega dogovora), da se za namene mednarodne pogodbe šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice, ne bo več štela za rezidenta Slovenije po ZDoh-2 in posledično v Sloveniji ne bo več upravičena do davčnih olajšav, do katerih so upravičeni samo rezidenti Slovenije po ZDoh-2. Nerezidenti Slovenije tudi niso zavezani k določenim postopkovnim pravilom, ki veljajo za zavezance rezidente Slovenije po ZDoh-2 (npr. k predložitvi medletne/letne napovedi za odmero dohodnine za dohodkov, ki imajo vir oziroma so doseženi izven Slovenije).

Presoja rezidentskega statusa fizičnih oseb v skladu s prelomnimi pravili iz 4. člena mednarodne pogodbe ter postopek uveljavljanja ugodnosti iz mednarodnih pogodb sta podrobneje opisana v odgovorih na vprašanja 13.1 in 13.2 v podrobnejšem opisu Izvajanje mednarodnih pogodb, pod rubriko vprašanja in odgovori.

1.11 Kako si uredim zavarovanje?

Glede postopkov ureditve socialnega zavarovanja (zdravstvenega, pokojninskega) predlagamo, da se za osnovne informacije obrnete na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prav tako predlagamo, da ustrezne informacije pridobite pri javnih ustanovah ali institucijah, ki vodijo sistem socialne varnosti v tuji državi.

1.12 Kaj moram storiti, če se z družino za dlje časa, za več let, preselim v tujino?

Zaradi sprememb okoliščin, ki vplivajo na status rezidentstva v Sloveniji1 (npr. odjava uradno prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji, preselitev zavezanca z družino v tujino), si je treba urediti rezidentski status za davčne namene. V ta namen na pristojnem finančnem uradu oddate vlogo, kateri lahko priložite (neobvezen) vprašalnik: Vloga za ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-2 – odhod iz Republike Slovenije.

Več informacij je dostopnih na spletni strani Finančne uprave RS pod Mednarodno obdavčenje v:

- podrobnejšem opisu Davčne obveznosti Slovencev ob odhodu iz Slovenije,

- podrobnejšem opisu Izvajanje mednarodnih pogodb, pod rubriko vprašanja in odgovori,

- zloženki o mednarodni obdavčitvi posameznika.

Vir: FURS


1 Posameznik je rezident Slovenije, če v kateremkoli času v davčnem letu, izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev: primeroma ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, ima svoje običajno bivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, če je v davčnem letu prisoten v Sloveniji več kot 183 dni idr.).

2 Če je posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se v skladu z drugim odstavkom 4. člena mednarodne pogodbe šteje za rezidenta samo tiste države, v kateri ima stalno prebivališče (stalni dom, stanovanje). Če ima posameznik stalno prebivališče na voljo v obeh državah, je rezident samo tiste države, s katero je osebno in ekonomsko tesneje povezan (središče življenjskih interesov). Če ni mogoče opredeliti, v kateri državi ima posameznik središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče. Če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je. Če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

Ključne besede:
zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu
tujina
delo v tujini
dohodnina
odmera dohodnine
napoved za odmero dohodnine
DURS
FURS
delov tujini napoved dohodnine

Zadnji članki iz rubrike:

15.7.2019 15:38:34:
Uvajanje elektronskega bolniškega lista

9.7.2019 15:21:06:
Višina najnižjih osnovnih plač za posamezne tarifne razrede in višino povračil stroškov prehrane med delom ter službenih potovanj v dejavnosti trgovine Slovenije

5.7.2019 13:09:05:
Število delovnih dni za leto 2021 (40-urni delovni teden)

2.7.2019 15:09:30:
Podatki za obračun plač za junij 2019

26.6.2019 15:53:26:
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji in Protokola о izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji (BRSZD)

Najnovejši članki:

17.7.2019 12:37:50:
Dohodnina - status rezidenta - status zavezanca - tožnik v tujini - vročanje pisanj - prepozna pritožba

16.7.2019 14:54:40:
Državni zbor sprejel spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev

15.7.2019 15:14:28:
Medbančne obrestne mere čez noč: z oktobrom stopa v veljavo €STR, EONIA se poslavlja

12.7.2019 22:43:27:
Poročilo o gibanju plač za april 2019

12.7.2019 17:26:17:
Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT