Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 4.4.2014 12:34:18

Državni zbor sprejel novelo ZOPNI

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Državni zbor sprejel novelo ZOPNI Racunovodja.com

Državni zbor je v ponedeljek, 31. marca 2014, na 23. redni seji z 72 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI-A).

Razlogi za sprejem zakonskega predloga:

a) zagotovitev še večje učinkovitosti vseh pristojnih organov,
b) zagotovitev čimbolj nemotenega sodelovanja pristojnih organov v Republiki Sloveniji in boljša koordinacija vseh sodelujočih organov,
c) zagotovitev čimbolj nemotenega sodelovanja pristojnih organov v mednarodnem sodelovanju,
d) odprava pomanjkljivosti, ki so se pokazale v prvem letu izvajanja zakona v praksi.

Bistvene spremembe:

1. Obvezno oblikovanje finančne preiskovalne skupine (po veljavnem zakonu je bilo mogoče samo fakultativno), katere ustanovitev odredi vodja pristojnega državnega tožilstva. Finančno preiskovalno skupino vodi pristojni državni tožilec (ODT), sestavljajo pa jo predstavniki policije, DURS, CURS, Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ali Računskega sodišča v skladu s predlogom pristojnega državnega tožilca.

2. V ZOPNI-A je določena navezava na ZDT-1, da se v Specializiranem državnem tožilstvu (SDT RS) oblikuje posebna notranja organizacijska enota, ki po zakonu zastopa Republiko Slovenijo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim.

3. Na podlagi predlogov Komisije za preprečevanje korupcije se v ZOPNI-A doda Komisijo za preprečevanje korupcije kot organ, ki lahko poda predlog za uvedbo finančne preiskave ter se ga posledično obvesti o začetku in ustavitvi finančne preiskave.

4. Uvedba posebnega naroka pred vložitvijo tožbe: z vidika odgovornosti RS po 45. členu ZOPNI se preiskovancu daje možnost seznanitve z zbranimi podatki v finančni preiskavi ter predlagati svoje dokaze. Gre za varstvo ustavno zagotovljene pravice do kontradiktornosti. S tem se daje preiskovancu možnost, da še pred vložitvijo tožbe in začetkom sodnega postopka poda svoja stališča in dokaze o (ne)zakonitem izvoru sovjega premoženja.

5. Onemogočanje zlorab z ustanovljenim zemljiškim dolgom: dodana je določba, da se po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja ne more začeti postopek poplačila zemljiškega dolga. S tem se poskuša preprečiti zlorabe lastnikov, ki so ustanavljali fiktivne zemljiške dolgove in z zemljiškimi pismi poskušali onemogočiti odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Ministrstvo za pravosodje je že takoj po sprejemu veljavnega ZOPNI aktivno pristopilo k spremljanju izvajanja zakona v praksi. V času od začetka uporabe zakona, od 30.5.2012, so bile pridobljene prve praktične izkušnje. Glede na novost institutov, ki jih ureja zakon, je bilo spremljanje implementacije zakona v praksi še toliko bolj pomembno, saj je bilo že kmalu po uveljavitvi zakona jasno, da bodo na podlagi izkušenj pristojnih organov potrebne dopolnitve veljavne ureditve.

Ministrstvo za pravosodje oz. Vlada RS je takoj po nastopu mandata začela s pripravami na novelo ZOPNI, saj je to izhajalo iz koalicijske pogodbe, kjer je bila ena od prioritet tudi zaveza, da se ZOPNI spremeni tako, da bo postal bolj operativen. Predlog ZOPNI-A je Vlada RS potrdila na 34. redni seji vlade dne 21.11.2013.

Sprejem novele ZOPNI-A je, po mnenju Ministrstva za pravosodje, še eden od delčkov v mozaiku učinkovitejšega pregona gospodarskega kriminala, ki pa ne temelji zgolj na represiji. Gre tudi za enega od pomembnih preventivnih korakov pri spremembi mišljenja vseh akterjev v družbi v smislu postavljanja izhodišč za trajnostni gospodarski razvoj, ki bo temeljil na družbeno odgovornem obnašanju v prihodnosti. Nenazadnje je to del družbene odgovornosti in izraz pravičnosti v družbi, učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora pa je v javnem interesu, saj izhaja iz 2. člena Ustave RS, ki določa, da je Slovenija pravna država.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Zadnji članki iz rubrike:

28.5.2020 13:57:38:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

2.6.2020 14:43:28:
Krizni dodatek za zaposlene invalide, ki delajo v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih

2.6.2020 13:31:53:
Interventni ukrepi na področju štipendiranja in invalidskega varstva

1.6.2020 16:15:56:
Ali je z DFS obdavčena provizija, ki jo prejme trgovec za trženje zavarovalnega produkta zavarovalnice “podaljšana garancija”?

1.6.2020 15:31:43:
Čakanje na delo po 1. juniju 2020

1.6.2020 15:03:09:
Preklic dela na domu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT