Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 14.4.2014 15:32:12

Predvideni ukrepi za uravnoteženje državnega proračuna v letu 2014

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Predvideni ukrepi za uravnoteženje državnega proračuna v letu 2014 Racunovodja.com

Vlada RS se je na 54. redni seji, ki je potekala 10. aprila 2014, seznanila z Informacijo o ukrepih za uravnoteženje državnega proračuna v letu 2014. Vlada nalaga Ministrstvu za finance, da tekoče spremlja dejanske učinke predvidenih ukrepov. O realiziranih učinkih ministrstvo vladi poroča najpozneje do 15. julija 2014. Na podlagi poročila ministrstva bo vlada po potrebi določila dodatne ukrepe.

Ustavno sodišče je 28. Marca 2014 odločilo, da razveljavi Zakon o davku na nepremičnine ter da je Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v neskladju z Ustavo, če se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja. Odločitev pomeni zmanjšanje prihodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu RS za leto 2014, v višini cca. 205 mio EUR (po zadnji oceni 177 mio EUR).

Primanjkljaj državnega proračuna za leto 2014 je načrtovan na ravni 2,9% BDP ali 1,018 milijarde EUR in glede na zaveze iz Programa stabilnosti ne sme biti presežen (primanjkljaj celotnega sektorja države ne sme preseči 3,25%).

Zaradi razveljavitve zakona o davku na nepremičnine se s ciljem doseganja dopustnega proračunskega primanjkljaja sprejmejo ukrepi na prihodkovni strani državnega proračuna in nadaljuje z racionalizacijo poslovanja proračunskih uporabnikov.

PRIHODKI

1. Ukinitev oprostitve / znižanja trošarin za biogoriva, ki se mešajo s fosilnimi gorivi. Ukrep znižanja trošarin za biogoriva je namenjen spodbujanju uporabe biogoriv. Ugodnosti so deležni trgovci z naftnimi derivati kot nadomestilo za višje stroške nakupa / proizvodnje biogoriv. Višina dejanske ugodnosti je odvisna od deleža, s katerim se biogoriva mešajo s fosilnimi gorivi. Znižanje trošarin se ne odrazi v nižji ceni mešanice goriv za potrošnika (cena je enaka kot za »čisto« fosilno gorivo).

2. Zvišanje trošarin na določene energente (bencin, ekstra lahko kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin) za 2 %, za dizel pa v višini 4,3 %.

3. Zvišanje trošarin na alkohol in alkoholne pijače za 10 %. Z Uredbo se predlaga 10 % zvišanje trošarine za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol, razen za vino, tako da bo trošarina znašala za: pivo 12,10 evra za 1 % prostorninske vsebnosti alkohola, vmesne pijače 132 evrov in etilni alkohol 1.320 evrov za 100 % prostorninske vsebnosti alkohola, vse na hektoliter.

4. Zvišanje trošarin na tobačne izdelke za 5 %. S predlaganim zakonom se spreminja znesek trošarine za tobačne izdelke in sicer za cigarete, cigare in cigarilose, dobno rezani tobak in drug tobak za kajenje, z namenom zagotovitve dodatnih finančnih sredstev.

Za cigarete se trošarina zviša za 5 %, in sicer s 101 evra na 106 evrov za 1000 kosov cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret.

Za drobno rezani tobak se veljavna trošarina v znesku 75 evrov za en kilogram zviša, hkrati pa se spremeni struktura obdavčitve tako, da se ta plačuje v absolutnem znesku (40 evrov za en kilogram) in 35 % od drobnoprodajne cene. Namen zvišanja in spremenjene strukture obdavčitve drobno rezanega tobaka za zvijanje cigaret je, da bi sledila zvišanju obdavčitve cigaret, kjer je 50 % davčne obremenitve vezano na drobnoprodajno ceno, 50 % pa na količino.

Trošarina za cigare in cigarilose se zviša s 5 % na 6 % od drobnoprodajne cene in hkrati določi minimalni prag v višini 20 evrov, to je tisti najnižji znesek, ki ga mora doseči zavezanec za 1000 kosov navedenega izdelka. Minimalni prag doseže svoj namen v primeru t.i. nizkocenovnih cigar ali cigarilosov, kjer je drobnoprodajna cena za zavojček 20-ih kosov pod 6,7 evra. Nizkocenovni cigarilosi so namreč lahko substitut za cigarete, pri čemer so trenutno bistveno manj obdavčeni kakor cigarete.

5. Dodatni prihodki iz naslova udeležbe na dobičku podjetij in finančnih institucij

Prvi rezultati poslovanja podjetij v državni lasti kažejo, da je mogoče v letošnjem letu pričakovati višje prihodke državnega proračuna iz naslova dividend; prav tako je Banka Slovenija ustvarila tolikšne presežke prihodkov nad odhodki, da je mogoče pričakovati višje prihodke proračuna. Ocenjeni finančni učinek dodatnih tovrstnih prihodkov znaša 42,5 mio EUR.

6. Zvišanje učinkovitosti izterjave javnih dajatev

DURS in CURS izkazujeta aktivni davčni dolg v višini cca 900 mio EUR. Dolg vključuje tako prispevke za socialno varnost kot tudi davke, ki so prihodek državnega ali občinskih proračunov. Dolg še vedno narašča, pri čemer narašča tudi del neizterljivega dolga. Za povečanje učinkovitosti izterjave je vlada danes naložila pristojnim organom, da preučijo možnost reprogramiranja davčnega dolga podjetjem, ki so sposobna sprotne davčne obveznosti poravnavati redno ter podjetjem, ki se vključijo v program prestrukturiranja podjetij na podlagi noveliranega ZFPPIPP (Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju).

Finančni učinek je odvisen od zainteresiranosti podjetij za ta ukrep, saj dosedanji poskusi niso prinesli visokega učinka. V prvem letu učinkovanja, bi bile lahko pozitivne finančne posledice dosežene predvsem za pokojninsko in zdravstveno blagajno, za državni proračun v naslednjih letih.

Ob tem pričakujemo, da bodo davčni prihodki zaradi že izvedenih strukturnih ukrepov in ugodnejših makroekonomskih razmer od tistih, ki so bile upoštevane ob načrtovanju proračunov za leti 2014 in 2015, realizirani v višjem obsegu od načrtovanega, predvsem na področju davčnih prihodkov (skupni dodatni učinek v 2014: 55 mio EUR).

ODHODKI

Na odhodkovni strani je ukrep nadaljnja racionalizacija poslovanja proračunskih uporabnikov:

1. racionalizacija poslovanja posrednih proračunskih uporabnikov (javni zavodi, skladi in agencije) s ciljem porabe dela presežkov iz preteklih let in posledično manj transferov iz državnega proračuna za javne službe. Finančni učinek se ocenjuje v višini cca. 40 mio evrov. Konkretne ukrepe morajo pristojna ministrstva pripraviti do 15. maja 2014.

2. Racionalizacija poslovanja neposrednih proračunskih uporabnikov, tako da izvajajo svoje proračunske programe in projekte v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev z urejanjem pogojev javnih služb in internih sektorskih prioritet tudi s prilagajanjem in prerazporeditvami pravic porabe.

Ministrstvo za finance bo tekoče spremljalo dejanske učinke predvidenih ukrepov. O realiziranih učinkih ministrstvo vladi poroča najpozneje do 15. julija 2014. Na podlagi poročila ministrstva bo vlada po potrebi določila dodatne ukrepe.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

28.5.2020 13:57:38:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

2.6.2020 14:43:28:
Krizni dodatek za zaposlene invalide, ki delajo v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih

2.6.2020 13:31:53:
Interventni ukrepi na področju štipendiranja in invalidskega varstva

1.6.2020 16:15:56:
Ali je z DFS obdavčena provizija, ki jo prejme trgovec za trženje zavarovalnega produkta zavarovalnice “podaljšana garancija”?

1.6.2020 15:31:43:
Čakanje na delo po 1. juniju 2020

1.6.2020 15:03:09:
Preklic dela na domu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT