Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 26.5.2014 12:48:46

Vlada poslala Poročilo v zvezi s problematiko razdolževanja slovenskih podjetij v Državni zbor

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada poslala Poročilo v zvezi s problematiko razdolževanja slovenskih podjetij v Državni zbor Racunovodja.com

Odbor za gospodarstvo Državnega zbora RS je na 48. nujni seji 25. 3. 2014 ugotovil, da je zadolženost podjetij resen problem in predlagal Vladi Republike Slovenije, da aktivno spremlja izvajanje že sprejete zakonodaje in po potrebi državnemu zboru predlaga dodatne ukrepe. Vlada RS je na 59. redni seji, ki je potekala 22. maja 2014, sprejela Poročilo v zvezi s problematiko razdolževanja slovenskih podjetij in ga posredovala v Državni zbor.

Vlada RS se je v nacionalnem reformnem programu (NRP) za leti 2014 in 2015 zavezala, da bo opredelila in začela delo pri odpravi vseh pravnih in upravnih ovir za vzdržno prestrukturiranje prezadolženih/premalo kapitaliziranih podjetij, ki so kljub temu sposobna uspešnega poslovanja, s pomočjo tržno usmerjenih rešitev. V tem okviru bo izvedla ukrepe za zagotovitev zadostne delitve bremen v zasebnem sektorju, da bo povečala zasebne naložbe, vključno s tujimi neposrednimi naložbami in v procesu prestrukturiranja dosegla večjo učinkovitost v podjetjih v težavah. Prav tako se je zavezala, da bo do septembra 2013 pripravila pravni okvir za izvensodno prestrukturiranje, ki je skladen z obstoječimi določbami o insolventnosti, ter zagotavlja spodbude tako za upnike kot za delničarje, da se bodo odločali za sprejemanje izvensodnih dogovorov o prestrukturiranju. Zavezala se je tudi k izboljšavi izvrševanja postopkov zaradi insolventnosti v gospodarskih družbah in sodne poravnave, vključno s hitrim reševanjem sodnih zadev v zvezi s stečajnimi postopki, ki čakajo na obravnavo, da bo vrednost izterjanih sredstev čim večja in da se bo spodbudilo pravočasno in učinkovito reševanje slabih posojil.

Projekt sanacije bank se z izvedbo ukrepov za krepitev njihove stabilnosti ni končal. Očiščene in dokapitalizirane banke same po sebi še ne zagotavljajo uspešnega poslovanja, saj potrebujejo za posojanje prestrukturirane gospodarske družbe. V NRP se je vlada zavezala, da bo z namenom oživitve rasti, spodbujala pregledno prestrukturiranje podjetij, temelječe na institucionalnem okviru, ki ga omogočata polno delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in izboljšan pravni okvir za prestrukturiranje.

Konec 2013 je bila DUTB dokapitalizirana v znesku 200 milijonov evrov, kar ji omogoča izvajati proaktivno, kooperativno in celovito prestrukturiranje gospodarskih družb. DUTB mora upravljati premoženje po načelu dobre gospodarstvenice in načelih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja.

Za upravljanje premoženja mora upravni odbor DUTB sprejeti poslovno strategijo. Pri upravljanju premoženja DUTB ne sme biti usmerjena k temu, da ostaja dolgoročna lastnica, zato je del strategije upravljanja tudi strategija odprodaje premoženja. V poslovni strategiji se premoženje deli na terjatve, kapitalske naložbe in nepremičnine. Znotraj omenjenih vrst se po potrebi lahko opravi še nadaljnja delitev glede na naravo sredstev (npr. terjatve do podjetij v stečaju, terjatve, ki so zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, terjatve do finančnih holdingov, terjatve (oziroma naložbe) do gospodarskih družb v prestrukturiranju). Upravni odbor mora sprejeti petletni poslovni načrt, v katerem DUTB opredeli ciljno donosnost kapitala, donosnost sredstev kot celote in donosnost po posameznih segmentih. Del poslovnega načrta je tudi načrt prodaje premoženja DUTB. Upravni odbor mora sprejeti še finančni načrt, katerega dela sta časovno razčlenjeni načrt vseh prejemkov in izdatkov DUTB v poslovnem letu ter načrt uporabe prostih denarnih sredstev. Poslovna strategija in finančni načrt morata biti pripravljena tako, da se vzdržuje primeren kapital in zmožnost plačila obveznosti DUTB (likvidnost).

Podrobneje bo upravljanje premoženja DUTB urejeno v smernicah, ki jih sprejme vlada na podlagi osemnajstega odstavka 11. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Predvideva se, da bo DUTB za vsako posamezno sredstvo izdelala strategijo upravljanja, ki je narejena na podlagi temeljite analize. Osnovni možnosti za upravljanje sredstev sta prestrukturiranje in izterjava. Odločitev o prestrukturiranju ali izterjavi zasleduje cilj čim višje povrnitve proračunskih sredstev, upoštevajoč stroške upravljanja ter financiranja DUTB. DUTB vstopi v postopek prestrukturiranja, če oceni, da bo družba po izvedenem postopku finančnega in poslovnega prestrukturiranja sposobna samostojnega poslovanja.

Namen prestrukturiranja gospodarskih družb je zvišati kakovost premoženja DUTB in tako zmožnosti poplačila terjatev. Primarni cilj DUTB je čim višje poplačilo vsake posamezne terjatve. Spodnja meja sprejemljivosti za poplačilo terjatve je vsota tržne vrednosti prejetih zavarovanj in ocenjenih zneskov v okviru insolvenčnih postopkov. Postopek prestrukturiranja je lahko prostovoljen ali v skladu z insolvenčno zakonodajo.

DUBT lahko prestrukturira gospodarsko družbo z eno ali več aktivnosti, kot so npr. znižanje terjatev, odložitev dospelosti terjatev, znižanje obrestne mere, konverzija terjatev v deleže gospodarskih družb in prevzem drugih terjatev in deležev gospodarske družbe oziroma povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi ali stvarnimi vložki. DUTB ne sme gospodarski družbi podeliti novih posojil in jamstev.

Pogoj za izvedbo zmanjšanja glavnice terjatev, konverzijo terjatev v deleže in vplačilo povečanja osnovnega kapitala je, da se pred tem primerno zmanjša vrednost obstoječih deležev razen v primeru vplačila novega kapitala.

DUTB lahko sodeluje pri finančnem prestrukturiranju gospodarske družbe, če na podlagi skrbnega pregleda in analize načrta finančnega prestrukturiranja družbe oceni, da bo ta družba po izvedenem postopku finančnega in poslovnega prestrukturiranja sposobna samostojnega poslovanja. Šteje se, da bo družba sposobna samostojnega poslovanja, če po izvedbi prestrukturiranja ustvarja pozitivni denarni tok. Pogoj za izvedbo prestrukturiranja je tudi sodelovanje poslovodstva in lastnikov gospodarske družbe.

DUTB bo objavila poslovno strategijo in usmeritve pri prestrukturiranju na svojih spletnih straneh do konca septembra 2014. DUTB lahko poslovno strategijo naknadno spremeni, še posebej v primeru novih prevzemov premoženja od bank. Če ukrepi prevzema premoženja od bank ne bodo zaključeni do konca septembra 2014, je DUTB dolžan prilagoditi strategijo do 31. decembra 2014 oziroma v treh mesecih po prevzemu premoženja.

Kot omenjeno predhodno, bo imela pomembno vlogo pri prestrukturiranju družb DUTB, ki bo morala biti v primeru prestrukturiranja gospodarske družbe ali skupine gospodarskih družb z več bančnimi in nebančnimi upniki proaktivna, v pogajanjih pa se zavzemati za rešitve, ki bodo maksimizirale vrednost terjatev in deležev ter za rešitve, ki omogočajo vzdržno poslovanje gospodarske družbe oziroma skupine.

Za hitro in uspešno finančno prestrukturiranje podjetij z večjim številom upnikov je bistvenega pomena usklajen pristop vseh deležnikov. Veliko bodo k temu pripomogla Slovenska načela prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, kot so jih sprejele članice Združenja bank Slovenije in katera bo upošteval tudi DUTB. Osnovna predpostavka omenjenih načel je, da je treba ohraniti gospodarsko dejavnost, kjer koli obstaja razumna možnost, da je dejavnost sposobna preživetja na trgu.

V skladu z NRP Vlada RS načrtuje tudi ustanovitev delovne skupine, ki bo vključevala predstavnike pristojnih ministrstev, Banke Slovenije in drugih deležnikov, pa tudi neodvisne strokovnjake. Delovna skupina bo ustanovljena zaradi nadzorovanja, pospeševanja in usklajevanja procesov prestrukturiranja. Njihov obseg nalog bo zajemal pripravo predlogov zakonodaje, uskladitev procesov prestrukturiranja, privabljanje zunanjih lastniških in dolžniških virov financiranja, sodelovanje pri prenosu NPL, nadzor prestrukturiranj itd. Ena prvih nalog delovne skupine bo priprava akcijskega načrta o korporativnem upravljanju v prestrukturiranih družbah.

Ena od zavez Vlade RS v NRP je tudi vzpostavitev učinkovitega korporativnega upravljanja v prestrukturiranih družbah. V primeru povečanja lastniškega deleža države, bo moral za korporativno upravljanje poskrbeti Slovenski državni holding, če pa se delež države ne bo povečeval ali podjetje ne bo v lasti države, pa je to stvar lastnikov in poslovodstva posamezne družbe, s tem da lahko upoštevajo Kodeks upravljanja javnih delniških družb (http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179).

Za reševanje problematike prezadolženosti podjetij ima Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pristojnosti predvsem po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo 51/11, 39/13 in 56/13, v nadaljevanju ZPRPGDT). ZPRPGDT je pri Komisiji EU priglašen kot shema državnih pomoči, zato je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pri dodeljevanju tovrstnih državnih pomoči dolžno spoštovati tudi Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (Uradni list EU, 2004/C 244/02, v nadaljevanju smernice).

Po ZPRPGDT je družba v težavah, kadar ni zmožna z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih družbenikov, delničarjev ali upnikov ustaviti negativnih gibanj poslovanja. V teh družbah bi bil brez pomoči države ogrožen njihov obstoj.

V okviru splošnega sistema državnih pomoči v Republiki Sloveniji in EU ima proces dodeljevanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah zelo specifično vlogo. Upravičujejo jo lahko na primer socialni ali regionalno politični razlogi, potreba po upoštevanju strateške vloge posameznih gospodarskih subjektov v nacionalni ekonomiji ali v izjemnem primeru želja po vzdrževanju konkurenčne tržne strukture, ko bi izginjanje gospodarskih družb lahko vodilo k monopolni ali škodljivi oligopolni situaciji. Po drugi strani pa ne bi bilo upravičeno, če bi z državnimi pomočmi pomagali družbam v sektorju z dolgoročno strukturno presežno zmogljivostjo ali v primeru, da lahko družba preživi le s pomočjo ponavljajočih se državnih posegov.

Oblike državnih pomoči podjetjem v težavah so kratkoročni ali dolgoročni krediti in subvencije, v letu 2011 pa se je ob pomanjkanju proračunskih sredstev pričel uveljavljati tudi instrument državnega poroštva. V letu 2013 je bila sprejeta novela ZPRPGDT, ki je glede na razmere, ko so gospodarske družbe prezadolžene, omehčala pogoje za pridobitev državne pomoči za družbe v težavah. Kot oblika državne pomoči je bila uvedena kapitalska naložba in konverzija terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev v kapitalsko naložbo. Družbam, ki so že prezadolžene, namreč preostale oblike (predvsem kredit in poroštvo) nikakor niso ustrezale, da bi se izkopale iz prezadolženosti.

Dolgoročni krediti in poroštva Republike Slovenije so kot državna pomoč namenjena izvedbi celovite sanacije poslovnega procesa gospodarskih družb, na finančnem, kadrovskem, tehnološkem in organizacijskem področju, z namenom povečanja poslovne učinkovitosti in uspešnosti poslovanja gospodarskih družb. Cilj je zagotoviti delovanje družbe, ki ima ohranjene vitalne funkcije in zagotovljen trg, ohranitev optimalnega števila delovnih mest in preprečiti nastanek večjih socialnih problemov na gospodarsko manj razvitih in demografsko ogroženih območjih. Dolgoročni cilji podprograma so ohranitev čim večjega števila gospodarskih družb, števila zaposlenih in povečanje dodane vrednosti.

Subvencije so komplementarno podrejeni instrument dolgoročnim kreditom oz. poroštvom in so namenjene učinkoviti podpori celovitega prestrukturiranja družbe, predvsem za namene kadrovskega prestrukturiranja in ohranjanja kvalitetnih delovnih mest.

Kapitalske naložbe so namenjene družbam s poudarjenim problemom insolventnosti ob sočasnem izrazitem primanjkljaju lastniškega kapitala. Instrument naj bi se uporabljal zelo selektivno, z jasno strategijo odprodaje kapitalske naložbe države pa zaključeni sanaciji družbe.

Instrumenti za prestrukturiranje iz ZPRPGDT (subvencija, kredit, poroštvo, kapitalska naložba) bi bili samostojno, predvsem pa v medsebojni kombinaciji primerni tudi za razvojno prestrukturiranje. Zaradi omejitev ZPRPGDT v povezavi s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah pa jih za ta namen razvojnega prestrukturiranja ni mogoče izvajati. Nujen pogoj za uspešno razvojno prestrukturiranje je namreč, da se obravnava začne, preden podjetje doseže pogoje za obravnavo po ZPRPGDT (in s tem poseganje države) in slabega stanja podjetja ni več mogoče sanirati izključno s tržnimi instrumenti.

S tega vidika je pomembna novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 100/13, v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP-F), ki je omogočila tudi preventivno finančno prestrukturiranje.

Prenovljena insolvenčna zakonodaja ZFPPIPP-F je začela veljati 7. decembra 2013. Spremembe omogočajo finančno prestrukturiranje prezadolženih podjetij že v zgodnjih fazah in dajejo pravno podlago za pospešeno in olajšano izvedbo zunajsodnega prestrukturiranja ter konverzije dolga v kapital. Primeren pravni okvir omogoča ustrezne spodbude za upnike, lastnike in poslovodstva, kar je bistvenega pomena za olajšano izvedbo finančnega prestrukturiranja nelikvidnega, vendar rentabilnega podjetja.

V tem trenutku je še prezgodaj za celovito oceno, ali so ukrepi, ki jih nudi nova ureditev, uspešni. Pomembno je to, da so ključni nosilci s prenovljeno zakonodajo seznanjeni, ter da se zakonskih možnosti po novi ureditvi zavedajo in poslužujejo.

Ministrstvo za pravosodje je posebno pozornost namenilo implementaciji nove ureditve v praksi, posebej skozi izobraževanje in obveščanje vseh deležnikov o možnostih, ki jih nova ureditev nudi.

Že od začetka decembra 2013 potekajo v sodelovanju z ostalimi institucijami izobraževanja, delavnice in neposreden strokovni dialog med ključnimi nosilci, ki lahko prispevajo k razdolžitvi slovenskega gospodarstva, kot tudi sodnikov, sodnega osebja ter upraviteljev, ki bodo skrbeli za hiter, učinkovit in nemoten potek prenovljenih postopkov zaradi insolventnosti.

Nadalje je bila v okviru Ministrstva za pravosodje ustanovljena implementacijska skupina, katere naloge so spremljanje usposabljanja in ugotavljanje morebitnih potreb po dodatnem usposabljanju pristojnih organov ter spremljanje izvajanja zakona v praksi. Implementacijska skupina bo identificirala probleme v praksi, oblikovala nezavezujoče razlage Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – UPB, v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP) oziroma opredelila, ali so potrebne morebitne nadaljnje spremembe zakona, ter oblikovala njihov osnutek. V okviru implementacijske skupine se bodo oblikovali tudi potrebni kazalniki za ocenjevanje uspešnosti novih postopkov in določili ustrezni podatki za statistično spremljanje izvajanja zakona. Na prvem sestanku, ki je potekal 18. 4 2014, so člani med drugim obravnavali aktualno problematiko, na katero je v zvezi z razvrščanjem nadrejenih družb (holdingov) pri uporabi ZFPPIPP opozorila praksa, in v zvezi s tem sprejeli nezavezujočo razlago 2. točke prvega odstavka 44.b člena, 1. točke 221.a člena in 2. točke prvega odstavka 221.h člena ZFPPIPP.

Vlada RS bo tudi v prihodnje aktivno spremljala izvajanje navedenih nalog oziroma spremljala navedena področja.

Vir: MGRT

Zadnji članki iz rubrike:

28.5.2020 13:57:38:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

2.6.2020 14:43:28:
Krizni dodatek za zaposlene invalide, ki delajo v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih

2.6.2020 13:31:53:
Interventni ukrepi na področju štipendiranja in invalidskega varstva

1.6.2020 16:15:56:
Ali je z DFS obdavčena provizija, ki jo prejme trgovec za trženje zavarovalnega produkta zavarovalnice “podaljšana garancija”?

1.6.2020 15:31:43:
Čakanje na delo po 1. juniju 2020

1.6.2020 15:03:09:
Preklic dela na domu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT