Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 9.2.2015 15:25:41

Vlada potrdila Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada potrdila Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji

Vlada RS je na 21. redni seji, ki je potekala 5. februarja 2015, potrdila Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji.

Predlog Akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji vsebuje opis dveh temeljnih sistemov davčnih blagajn, ki so bili razviti v zadnjem desetletju in vpeljani v poslovanje zavezancev v nekaterih drugih državah, in sicer sistem davčnih blagajn kot ustrezne strojne in programske opreme in sistem davčnih blagajn kot postopka overitve računov v postopku izdaje računov. V akcijskem načrtu je kot najprimernejši sistem davčnih blagajn za Slovenijo predlagan sistem z overitvijo in shranjevanjem podatkov o računih pri Finančni upravi Republike Slovenije v realnem času. Opisane so tud potrebne aktivnosti za uvedbo obvezne uporabe davčnih blagajn za izdajo računov gospodarskih subjektov pri gotovinskem poslovanju, terminski načrt za izvedbo posameznih nalog in ocena stroškov za zavezance in državo. Delovna skupina bo preučila možnost uvedbe davčnih blagajn s 1. 10. 2015 oziroma s 1. 1. 2016 in hkrati s predložitvijo končnega osnutka zakona vladi predlagala tudi dejanski rok uvedbe davčnih blagajn.

Temeljni namen davčnih blagajn je uvedba sistema, ki bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev in s tem: zmanjšanje obsega sive ekonomije in s tem okrepitev zavedanja o pravični porazdelitvi davčnega bremena med zavezanci v enakem položaju, s tem pa tudi spodbuditev prostovoljnega plačevanja davkov; učinkovitejši nadzor nad izvajanjem predpisov s poenotenjem postopkov nadzora gotovinskega poslovanja; povečanje javnofinančnih prihodkov; izboljšanje upravljanja s človeškimi viri (davčne blagajne bodo lahko vsaj deloma nadomestile pereče pomanjkanje inšpektorjev); preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju DDV, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in ostalih dajatev; vzpostavitev enakopravnejših pogojev poslovanja, ureditev trga, preprečevanje nelojalne konkurence in hitrejši gospodarski razvoj; zaščita potrošnikov; pridobitev kakovostnejših podatkov o poslovanju davčnih zavezancev.

Predlagan sistem davčnih blagajn pri zasledovanju navedenih ciljev temelji na naslednjih osnovnih načelih:

  • davčne blagajne predstavljajo dopolnilni ukrep nadzora nad poslovanjem dejavnosti z gotovino;
  • davčne blagajne se uvedejo načeloma za vse davčne zavezance, ki poslujejo v dejavnosti z gotovino in so dolžni izdajati račune. Izjeme se določijo le v posebej upravičenih primerih;
  • davčne blagajne naj standardizirajo način evidentiranja računov ob prodaji za gotovino;
  • stroški uvedbe davčnih blagajn pri davčnih zavezancih in finančni upravi naj bodo sorazmerni s pričakovanimi učinki; sistem delovanja davčnih blagajn naj bo enostaven in naj povzroči minimalna dodatna administrativna bremena;
  • uvede se odprt sistem, ki ne zahteva certificiranja opreme, omogoča pa takojšnjo verifikacijo izdanih računov.

Finančne učinke uvedbe davčnih blagajn je težko natančno oceniti, saj bi se zaradi uvedbe davčnih blagajn povečale evidentirane dobave blaga in storitev, torej prihodki, na podlagi česar bi se povečal presežek DDV, obenem pa bi se lahko povečal tudi obseg evidentiranja nabave blaga in storitev oz. odhodki, kar predstavlja zmanjšanje presežka DDV. Zato so ocene lahko le približne, in sicer bodo predvideni učinki na letni ravni znašali od 50-100 mio EUR.

Uvedba davčnih blagajn ima določene pozitivne učinke, zaradi povečanja evidentiranih dobav blaga in storitev oziroma prihodkov, tudi na povečanje osnov za izračun ostalih davčnih in nedavčnih prihodkov (davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine, akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti …).

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

4.10.2019 14:11:31:
Izjava evropskih združenj bančnega sektorja v zvezi s prehodom na EURIBOR s prenovljeno metodologijo in prehodom EONIE na €STR

4.10.2019 14:08:06:
Pojav ponudb na Facebooku za najem lažnih kreditov preko spleta

Najnovejši članki:

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

4.10.2019 18:32:34:
Sklep o višini gospodarske rasti v letu 2018

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT