Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.5.2015 14:04:15

Vlada sprejela stališče glede spremembe Direktive o obvezni avtomatični izmenjavi podatkov na področju obdavčenja (Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU)

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela stališče glede spremembe Direktive o obvezni avtomatični izmenjavi podatkov na področju obdavčenja (Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU) Racunovodja.com

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja. Republika Slovenija podpira razloge in cilje, ki izhajajo iz predloga.

Evropska komisija je v mesecu marcu leta 2015 pripravila predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja in ga predložila DČ v obravnavo v Svetu EU, kjer se je tekom prve razprave v delovni skupini za davčna vprašanja pokazalo, da obstaja široka podpora spremembam direktive, vendar bo v bližnji prihodnosti potrebna dodatna razprava, saj je nekaj DČ, tudi Slovenija, izrazilo pomisleke in vložilo oziroma napovedalo preučitvene pridržke.

Podjetja imajo davčno načrtovanje običajno za nekaj legitimnega, saj uporabljajo zakonite postopke za zmanjšanje davčnih obveznosti. V zadnjih letih pa davčno načrtovanje postaja vse bolj izpopolnjeno in prestopa državne meje, pri čemer se obdavčljivi dobički prenašajo v države z ugodnimi davčnimi režimi. To agresivno davčno načrtovanje se pojavlja v najrazličnejših oblikah, pri tem pa se na primer izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladja med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjšanja davčnih obveznosti ali izogibanja takim obveznostim. Med posledicami takega načrtovanja so dvojni odbitki (npr. isti strošek se odbije tako v državi vira kot tudi v državi rezidentstva) in dvojno neobdavčenje (npr. dohodek se ne obdavči niti v državi vira niti v državi rezidentstva). Takim praksam so v številnih primerih v pomoč davčna stališča, ki jih izdajo nacionalni organi in družbi potrjujejo, kako bo posamezna transakcija obdavčena v skladu z veljavno zakonodajo, in tako zagotavljajo pravno varnost vzpostavljeni strukturi. Čeprav so države članice dolžne izdajati davčna stališča v skladu z veljavnim pravom EU in nacionalnim pravom, pomanjkanje preglednosti v zvezi s takšnimi davčnimi stališči lahko vpliva na druge države, ki so povezane s podjetji, ki uživajo ugodnosti davčnih stališč.

Izogibanje davkom, davčne goljufije in davčne utaje imajo pomembno čezmejno razsežnost. Globalizacija in vse večja mobilnost davčnih zavezancev lahko državam članicam otežita pravilno oceno davčne osnove. To lahko vpliva na delovanje sistemov obdavčitve, ima za posledico izogibanje davkom in davčne utaje ter tako ogrozi delovanje notranjega trga. Države članice lahko ta problem uspešno rešijo le, če se dogovorijo o skupnih ukrepih.

Namen tega predloga je zagotoviti, da bo Direktiva 2011/16/EU zagotavljala celovito in učinkovito upravno sodelovanje med davčnimi upravami, in sicer z določitvijo obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih (pri teh gre za vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom, ki se uporabljajo na področju transfernih cen). Zaradi struktur, ki izhajajo iz davčnega načrtovanja in omogočajo nizko obdavčitev dohodka v državi članici, ki je izdala stališče, lahko v drugih državah članicah ostane le manjša količina obdavčljivega dohodka, s čimer se zmanjšajo njihove davčne osnove.

Cilj tega predloga je zagotoviti avtomatično izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih med državami članicami. V ta namen ta predlog spreminja Direktivo 2011/16/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/107/EU , in sicer z uvedbo posebne zahteve v zvezi z avtomatično izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.

Tako se s členom 1(3) predlagane direktive v veljavno direktivo vstavi novi člen 8a, ki določa področje uporabe in pogoje za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov o davčnih stališčih in sporazumih o transfernih cenah, kakor so opredeljeni v predlogu. Predlog direktive določa, da pristojni organi države članice z avtomatično izmenjavo pristojnim organom vseh drugih držav članic sporočijo podatke o določenih davčnih stališčih, ki jih izdajo ali spremenijo. Ta obveznost velja tudi za davčna stališča, ki so bila izdana v desetih letih pred datumom začetka veljavnosti predlagane direktive in so še vedno v veljavi na dan začetka veljavnosti direktive.

Člen 1(6) predlagane direktive Komisiji omogoča, da vzpostavi varno osrednjo podatkovno zbirko za podatke, sporočene v okviru tega predloga. Ta osrednja podatkovna zbirka bi olajšala izmenjavo podatkov ter državam članicam pomagala pri preučevanju podatkov o davčnih stališčih, izmenjanih med državami članicami, in pri odzivanju nanje.

S predlagano direktivo se tudi posodabljajo pravila v direktivi iz leta 2011 v zvezi z zagotavljanjem povratnih informacij, praktičnimi postopki za izmenjavo podatkov ter oceno upravnega sodelovanja, in sicer z razširitvijo uporabe teh pravil na avtomatično izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.

Veljavnost direktive je predvidena na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU, predvideno pa je, da države članice do 31. decembra 2015 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Na prvi obravnavi direktive na Delovni skupini Sveta za davčna vprašanja – neposredna obdavčitev je večina držav članic pripominjala, da je določen prekratek implementacijski rok.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

7.5.2020 14:17:57:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

22.5.2020 9:02:44:
Preverjanje višine prejetih povračil nadomestila plače (ZRSZ)

21.5.2020 10:40:06:
Subvencioniranje delovnega časa nadomešča ukrep subvencioniranja čakanja na delo

20.5.2020 14:14:59:
Letni obračun DDPO in DohDej

19.5.2020 16:54:38:
Javni sektor: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela od 11. 5. 2020 dalje – epidemija COVID-19

19.5.2020 16:44:08:
Solidarnostna pomoč na podlagi četrte alineje 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT