Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 20.6.2015 11:56:05

Vlada o Izhodiščih za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izboljšavah plačnega sistema javnega sektorja, odpravi anomalij, politiki plač v obdobju 2016–2020 in ukrepih na področju obsega sredstev za plače in druge stroške dela v letu 2016

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada o Izhodiščih za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izboljšavah plačnega sistema javnega sektorja, odpravi anomalij, politiki plač v obdobju 2016–2020 in ukrepih na področju obsega sredstev za plače in druge stroške dela v letu 2016

Vlada RS se je na 42. redni seji, ki je potekala 17. junija 2015, seznanila z Analizo plačnega sistema javnega sektorja in določila izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja glede izboljšave plačnega sistema javnega sektorja, odprave anomalij in politike plač v javnem sektorju v obdobju 2016 – 2020.

Vlada pooblašča širšo vladno pogajalsko skupino za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o omenjenih izhodiščih.

Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja glede izboljšave plačnega sistema javnega sektorja, odprave anomalij in politike plač v javnem sektorju v obdobju 2016 – 2020 vključujejo predloge za izboljšave plačnega sistema, katerih realizacija naj bi prispevala zlasti k doslednejšemu uresničevanja načela stimulativnosti plač in enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih. To pomeni, da temelji plačnega sistema javnega sektorja, kot so obseg veljavnosti sistema, plačne skupine, plačne podskupine, tarifni razredi, določanje obsega sredstev za plače, usklajevanje plač, sestava plače, plačna lestvica in razmerja med plačnimi razredi, obračunavanje in izplačevanje plač ipd., ostanejo nespremenjeni, v sistem pa se vnesejo izboljšave, ki bodo prispevale k uresničitvi tistih prvotno zastavljenih ciljev, ki v dosedanjem izvajanju reforme plačnega niso bili realizirani. Upoštevana Izhodišča temeljijo na Strategiji razvoja javne uprave 2015 – 2020, Nacionalnem reformnem programu 2015 – 2016, prav tako pa tudi na nekaterih priporočilih OECD.

Z namenom izboljšave oziroma odprave pomanjkljivosti plačnega sistema vlada predlaga naslednje:

1.1 Deregulacija plačnega sistema

  • Zmanjšati rigidnost plačnega sistema v javnem sektorju;
  • Povečati avtonomijo subjektov javnega sektorja pri določanju plač, vendar na osnovi vnaprej dogovorjenih temeljnih načel za merjenje uspešnosti;
  • Vzpostaviti ustrezne mehanizme spodbujanja in sankcioniranja odgovornosti odgovornih oseb.

1.2 Večja fleksibilnost določanja plače na individualni ravni

  • Večja fleksibilnost pri določanju plače na ravni posameznega javnega uslužbenca v odvisnosti od rezultatov dela;
  • Večja povezanost plačila za delo z rezultati dela;
  • Možnost reagiranja vodstva v primeru slabega dela;
  • Večja možnost mobilnosti kadra.
  • Možnost začasnega povišanja plače nadpovprečno uspešnih javnih uslužbencev glede na uspešnost njihovega dela ob hkratni možnosti znižanja plače v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov (variabilno nagrajevanje).
  • Neposredna povezava doseženih rezultatov dela z realizacijo ciljev (merila za dodeljevanje delovne uspešnosti morajo biti vnaprej dogovorjena).

Pri določitvi plače zaposlenih je potrebno določiti večjo fleksibilnost pri:

  • določanju plače ob zaposlitvi novega javnega uslužbenca,
  • določitvi plače ob prehodu na druga delovna mesta,
  • pri odločanju o možnosti začasnega zvišanja plače uspešnim javnim uslužbencem, (sedaj veljavni plačni sistem te možnosti ne pozna),
  • pri odločanju o možnosti znižanja plače neuspešnim javnim uslužbencem, (sedaj veljavni plačni sistem te možnosti ne pozna),
  • pri dodeljevanju sredstev za delovno uspešnost.

1.3 Odprava avtomatizmov pri določanju plače

Zlasti je treba omejiti avtomatizme glede:

  • • napredovanja in prenosa plačnih razredov v primeru prehoda na drugo delovno mesto pri istem ali drugem delodajalcu,
  • • neposrednega vpliva ocene delovne uspešnosti na napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred,
  • • napredovanj in poviševanja plač, povezanih prvenstveno z delovno dobo,
  • • podvajanja avtomatizmov na isti osnovi (npr. dodatek na delovno dobo in dodatek na stalnost).

1.4 Enotna ureditev plačne skupine J

Delovna mesta iz plačne skupine J bi bila zajeta v enoten nabor delovnih mest. Hkrati bi se, upoštevaje primerljivost nalog na teh delovnih mestih, primerljiva delovna mesta ustrezno združila (določitev enotnega poimenovanja delovnih mest in vsebine nalog).

3. ANOMALIJE

Smotrno bi bilo identificirati in določiti vsa delovna mesta v vseh dejavnostih javnega sektorja, vključno z opisi temeljnih nalog delovnih mest in pogojev za zasedbo posameznih delovnih mest in nato izvesti primerjavo uvrstitev primerljivih delovnih mest. Obenem bi bilo smotrno tudi poenoti način določanja, spreminjanja in ukinitve delovnih mest ter določiti akt, ki bo vseboval vsa delovna mesta v vseh dejavnostih javnega sektorja, vključno z opisi temeljnih nalog delovnih mest in splošnih pogojev za zasedbo posameznih delovnih mest.

4. POLITIKA PLAČ V OBDOBJU 2016 – 2020

Za določitev politike plač v prihodnjem obdobju je ključnega pomena uveljavitev izboljšav oziroma odprava pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja. Kot izhaja iz zgoraj navedenih izhodišč, vlada predlaga spremembe, ki bodo prispevale k deregulaciji plačnega sistema, preprečevanju avtomatizmov, ki neodvisno od razpoložljivih sredstev vplivajo na povečanje obsega sredstev za plače v javnem sektorju in k zagotovitvi večje fleksibilnosti pri določanju plače na ravni zaposlenega v odvisnosti od rezultatov dela.

Ureditev, ki naj bi se nanašala na plače v obdobju 2016 do 2020 naj bi torej izhajala iz razpoložljivih finančnih sredstev, upoštevaje enotna in temeljna pravila delovanja plačnega sistema javnega sektorja. Prav tako pa bi politika plač v prihodnjem obdobju morala temeljiti na spoštovanju Socialnega sporazuma, pri čemer rast plač v javnem sektorju ne bi smela prehitevati rasti v zasebnem sektorju (in s tem tudi ne rasti produktivnosti dela). Pomembna je tudi postopna deregulacija in fleksibilizacija višine plač (v odvisnosti od rezultatov dela) ob hkratni odgovornosti za ohranjanje vzdržne mase za plače javnih uslužbencev. Kot že izhaja iz NRP 2015-2016, naj bi se obseg sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju v letu 2016 povečal izključno zaradi sprostitve napredovanj v plačne razrede in nazive, sicer pa mora ostati na ravni iz leta 2015.

Vir: MJU

Ključne besede:
javni sektor
plače
plačni sistem
plača

Zadnji članki iz rubrike:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT