Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 9.11.2005 14:15:10

KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA 1. DEL

Lidija Trampuš, univ.dipl.pravnica

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA  1. DEL

Zakon o delovnih razmerjih Ur.l. RS 42/02 (ZDR) v 37. členu določa prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti v času trajanja delovnega razmerja – konkurenčno prepoved in je kot taka določena ex lege (po zakonu), kar pomeni, da je ni potrebno posebej dogovoriti s pogodbo o zaposlitvi (POZ).

Prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti je ena od splošnih obveznosti delavca do delodajalca, saj je dolžnost delavca, da v skladu s sklenjeno POZ delo opravlja vestno in pošteno. Pri tem pa je potrebno poudariti, da se prepoved ne sme nanašati na sleherno opravljanje del ali poslov, temveč le na tiste posle, ki dejansko sodijo v okvir dejavnosti delodajalca in bi lahko bili z delavčevim ravnanjem prizadeti interesi delodajalca.

Da bi se delavec izognil negativnim posledicam pri opravljanju dejanj, ki bi za delodajalca pomenila konkurenco je potrebno, da delavec od delodajalca pridobi predhodno pisno soglasje za opravljanje del ali sklepanje poslov, ki bi za delodajalca lahko pomenila konkurenco.

Delavčeva pravica v primeru, ko bi delodajalec neutemeljeno zavrnil pisno soglasje, je sprožiti delovni spor pri pristojnem sodišču za delovne spore zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja in sicer zaradi nezakonitega izvajanja konkurenčne prepovedi s strani delodajalca.

V primeru kršitve konkurenčne prepovedi v času trajanja delovnega razmerja lahko delodajalec od delavca zahteva povračilo škode, vendar mora delodajalec dokazati obstoj škode, ni dovolj le verjetnost obstoja škode. Pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti delavca pa mora delodajalec spoštovati roke, ki jih določa ZDR in sicer subjektivni rok 3 mesecev od dneva, ko je delodajalec zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla in objektivni rok 3 let od dokončanja del ali poslov.
Oba zastaralna roka je potrebno upoštevati kumulativno.

ZDR ne določa dogovora o odmeni oz. nadomestilu za spoštovanje konkurenčne prepovedi kot pogoja za veljavnost konkurenčne prepovedi, kot to velja pri konkurenčni klavzuli.

Bistvena razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo je v časovni veljavnosti in v tem, da je konkurenčna prepoved podana ex lege, konkurenčna klavzula pa velja ex contractu, kar pomeni, da mora biti pisno dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi.

Ključne besede:
konkurenčna prepoved
klavzula

Zadnji članki iz rubrike:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

11.9.2019 12:00:03:
Preostala delovna zmožnost

7.9.2019 16:55:45:
Ročno vodenje evidenc o izrabi delovnega časa ne zagotavlja nujno pravilnosti podatkov v evidencah

5.9.2019 14:18:18:
Razlika do minimalne plače

Najnovejši članki:

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 13:15:51:
Spremembe DDV v letu 2020 (e-gradivo)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT