Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.9.2015 16:00:33

Vlada določila besedilo novele Zakona o davčnem postopku

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada določila besedilo novele Zakona o davčnem postopku

Vlada RS je na svoji 50. redni seji, ki je potekala 28. avgusta 2015, določila besedilo novele Zakona o davčnem postopku. Predlog zakona predstavlja prvi pomemben korak v pripravi ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in administrativne ureditve. Vlada RS je v Nacionalnem reformnem programu 2015-2016 zastavila, da bo z namenom zmanjšanja administrativnih ovir in poenostavitve postopkov pobiranja davkov pripravila predlog spremembe Zakona o davčnem postopku.

S predlogom novele se poenostavljajo postopki pobiranja davkov oziroma izpolnjevanja davčne obveznosti za zavezanca za davek in zagotavlja konsistentnost davčne postopkovne zakonodaje. Sprejem novele zakona narekuje tudi potreba po spremembi določenih rešitev, in sicer na podlagi spoznanj izvajanja veljavnega sistema, predlogov strokovne javnosti ter zavezancev za davek.

Pregleden, jasen, enostaven davčni sistem je učinkovitejši z vidika pobiranja davkov, zagotavlja lažjo uporabo predpisa in večjo pravno varnost davčnih zavezancev, manj obremenjuje gospodarstvo, zato vpliva na konkurenčnost, je eden izmed načinov boja proti sivi ekonomiji, prispeva k prostovoljnemu pobiranju davkov, zmanjšuje stroške davčnega zavezanca in davčnega organa.

Predlogi se nanašajo na uvedbo novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, ureditev dodatnih možnosti, ki davčnemu zavezancu omogočajo lažje poplačilo davčnega dolga, davčno izvršbo, znižanje glob v zvezi s prekrški, ki jih storijo davčni zavezanci pri elektronski obdelavi podatkov, ter podaljšanje zastaranja postopka o prekršku za posebno hude davčne prekrške.

S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja ter prevzema vsebina OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčenja.

Glavni cilj predloga zakona je poenostavitev postopkov pobiranja davkov oziroma zmanjšanje administrativnega bremena zavezancem za davek in večja preglednost davčnega postopka. S tem se povečuje tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlog zasleduje preprost in pregleden način pobiranja davkov.

S predlogom zakona se uvajajo dodatne možnosti obročnega plačila davka, ki davčnemu zavezancu omogočajo lažje plačilo davčnega dolga.

Dopolnitve in spremembe ureditve davčne izvršbe z zagotavljanjem minimalnih pogojev za preživetje davčnega dolžnika upoštevajo ustavno načelo socialne države pri opravljanju izvršbe, vzpostavljajo enakost in pravičnost dolžnikov v davčni izvršbi ter zasledujejo hitrejše in večje poplačilo davčnega dolga, ki je v interesu davčnega dolžnika in davčnega organa.

Z uvajanjem novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma se uresničuje načelo gotovosti in seznanjenosti davčnega zavezanca glede izpolnjevanja obveznosti. Sporazum je dogovor med davčnim zavezancem (rezidentom ali nerezidentom, opredeljenim po ZDDPO) in davčnim organom, na podlagi katerega se še pred izvajanjem povezanih čezmejnih transakcij določijo merila za določanje primerljive tržne cene za te transakcije v določenem obdobju.

Z razširjenim področjem avtomatične izmenjave informacij med državami članicami EU in tretjimi državami, podpisnicami Večstranskega sporazuma o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, se zasleduje zmanjšanje stroškov in administrativnih bremen davčnih uprav in gospodarskih subjektov, z uporabo enotnega standarda poročanja in dolžne skrbnosti za informacije o finančnih računih.

Spremembe in dopolnitve določb o davčnem nadzoru in davčni izvršbi zasledujejo večjo učinkovitost davčnega organa.

V nadaljevanju so predstavljene pomembnejše vsebine po posameznih sklopih:

I. Odprava administrativnih ovir za davčne zavezance

1. Določitev enega (namesto dveh) transakcijskega računa tudi za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

2. Določitev plačnika davka za dohodke v zvezi z delovnim razmerjem, če so delodajalci fizične osebe v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Delojemalcem v teh primerih ne bo treba več napovedovati dohodkov.

3. Razširitev možnosti pobota davkov in drugih nedavčnih denarnih terjatev s preveč plačanimi prispevki ali davki.

4. Davčnemu zavezancu ne bo več treba vlagati zahteve za vračilo davka, ki je prihodek občinskega proračuna, če občina ne zagotovi vračila.

5. Določitev enega oziroma enotnejših rokov za vložitev napovedi za dohodke iz zaposlitve, če dohodka ne izplača plačnik davka, dohodke iz drugih pogodbenih razmerij in pokojnin, napovedi za odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka, napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem (npr. napovedi se vlagajo do 28. 2., 15. dne v mesecu ali 15. dan od dneva izplačila).

6. Davčnemu zavezancu se poleg uveljavljanja normiranih stroškov omogoči že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza in nočitev tako, kot to velja za vzdrževane družinske člane.

7. Zavezancu za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za določitev davčne osnove za proizvodnjo vina oziroma oljčnega olja iz lastnega pridelka ne bo več treba prijavljati parcelnih številk zemljišč vinogradov oziroma parcelnih številk zemljišč.

II. Določitev dodatnih možnosti, ki davčnemu zavezancu omogočajo lažje plačilo davčnega dolga

1. Davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih. S tem se rok odplačevanja usklajuje z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlagani način omogoča premostitev likvidnostnih težav davčnemu zavezancu, ki še ne izpolnjuje pogojev za prisilno poravnavo ali stečaj.

2. Podaljšuje se obdobje, v katerem so davčnemu zavezancu dane dodatne možnosti, ki mu olajšujejo poplačilo davčnega dolga, če davčni zavezanec predloži ustrezni instrument zavarovanja (možnost plačila davka v največ 24 mesečnih obrokih).

3. Pospešitev postopkov odloga oziroma obročnega plačila davčnega dolga, ki je v interesu davčnega zavezanca. Davčni organ v sklepu, s katerim bo zahteval zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti, ne bo določil vrste zavarovanja.

III. Davčna izvršba

1. Določitev obveznosti za banke oziroma hranilnice, da davčnemu organu obvezno predlagajo podatke o obstoju depozita in višini ter zapadlosti sredstev dolžnika iz tega naslova.

2. Dopolnitve in spremembe določb, ki urejajo davčno izvršbo na premičnine, preprečujejo zlorabe dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin, ki v praksi pogosto uporabljajo načine, s katerimi lahko za zelo nizke zneske kupijo zarubljene premičnine.

3. Če je izvršba iz premoženja dolžnika – nosilca kmetije neuspešna, se davek lahko izterja tudi od članov kmečkega gospodinjstva (poroštvo). S tem se določi dodatna možnost za poplačilo davčnega dolga.

4. Uskladitev in poenotenje ureditve z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K).

IV. Uvedba novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma

Z uvajanjem novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma se uresničuje načelo gotovosti in seznanjenosti davčnega zavezanca glede izpolnjevanja obveznosti. Sporazum je dogovor med davčnim zavezancem (rezidentom ali nerezidentom, opredeljenim po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb) in davčnim organom, na podlagi katerega se še pred izvajanjem povezanih čezmejnih transakcij določijo merila za določanje primerljive tržne cene za te transakcije v določenem obdobju.

V. Prenos direktive in enotnega standarda poročanja

Predlog zakona zagotavlja učinkovito izvajanje avtomatične izmenjave informacij, ki je pomembno sredstvo v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. V predlogu zakona se urejajo obveznosti finančnih institucij Slovenije, kot izhajajo iz direktive in enotnega standarda poročanja in dolžne skrbnosti o informacijah o finančnih računih, ter določajo ukrepi za zagotavljanje teh obveznosti in nadzora v zvezi z njimi. Tako se v predlogu zakona določajo postopki dolžne skrbnosti, obveznost identifikacije računov ter zbiranja in poročanja informacij pristojnemu organu.

VI. Drugo

1. Predlog zakona določa, da če je davek izključno prihodek proračuna samoupravne lokalne skupnosti (na primer: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na vodna plovila, davek od premoženja), se davek, ki se ugotavlja z odločbo o odmeri davka, ne odmeri, če ne presega 5 eurov. Veljavni ZDavP-2, ki ne velja za davek, ki je prihodek proračuna samoupravne lokalne skupnosti, določa, da če se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, se davek ne odmeri, če ne bi presegel 10 eurov, razen če ni z zakonom o obdavčenju ali s tem zakonom določeno drugače.

2. Ureditev novega obsega nadzora posameznega področja poslovanja, v katerem davčni organ v poenostavljenem ugotovitvenem postopku preveri posamezna dejanja zavezanca za davek. Če davčni organ v tem nadzoru ugotovi, da je treba poslovanje zavezanca dodatno raziskati na več področjih poslovanja oziroma v zvezi z enim ali več davkov za eno ali več obdobij, lahko opravi davčni inšpekcijski nadzor. Podobno velja tudi v primeru, ko davčni organ opravlja davčni nadzor obračunov. Predlaga se, da nadzor davčnih obračunov ni več vezan samo na poslovne prostore zavezanca za davek.

3. Na podlagi predlagane spremembe, s katero se črta veljavni 268. člen ZDavP-2, bo davčni organ vsem davčnim zavezancem sestavil informativni izračun dohodnine. Takšna ureditev uresničuje načelo enakosti, saj bodo vsi davčni zavezanci prejeli davčni informativni izračun. Davčnim zavezancem, ki do zdaj niso prejeli informativnega izračuna, ne bo več treba vlagati napovedi za odmero dohodnine. Predlagana ureditev je tudi pravičnejša, ker bodo vsi davčni zavezanci davčno obremenjeni, upoštevaje zakon o obdavčenju (ZDoh-2), ne glede na to, ali je nastala obveznost izdaje informativnega izračuna dohodnine oziroma obveznost vložitve napovedi.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

22.10.2019 15:56:14:
Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o delovnih razmerjih

22.10.2019 15:56:39:
Vlada sprejela predlog novele Zakona o urejanju trga dela

22.10.2019 15:54:22:
Povračila stroškov vpisnin in šolnin ter vrtcev in predšolskega izobraževanja posameznim javnim uslužbencem v tujini v višjem znesku iz upravičenih razlogov

22.10.2019 15:53:22:
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi s pogoji za pridobitev pravic v Sloveniji

22.10.2019 15:52:35:
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z jubilejnimi nagradami

Najnovejši članki:

22.10.2019 17:37:20:
Zaposlitveni oglas: Referent finančno računovodskega oddelka (m/ž)

22.10.2019 11:08:26:
Kako prepoznati "missing trader" podjetje?

22.10.2019 7:23:34:
Notarska tarifa

22.10.2019 7:10:39:
Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT