Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.12.2015 15:54:11

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča RS za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča RS za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin Racunovodja.com

Vlada RS je na svoji 66. redni seji, ki je potekala 10. decembra, sprejela mnenje Vlade RS o zahtevi Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin.

Vlada meni, da določba tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2) ni v neskladju s 147. členom Ustave in je zatorej obravnavana zahteva Upravnega sodišča (predlagatelja) za presojo ustavnosti neutemeljena.

Razlogi za tako mnenje so naslednji:

Vlada meni, da napadena določba tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 ni v nasprotju z ustavo. Glede Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN), ki je zakonska podlaga za vrednotenje, je Ustavno sodišče (US) z odločbo U-I-313/13 ugotovilo, da je zakon v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Navedena ustavna določba pa se ne nanaša na ZDPN-2, kot predpis, ki ureja obdavčitev prometa z določenim premoženjem (nepremičninami).

Vlada meni, da bi predlagatelj ustavnoskladen način uporabe tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 lahko ugotovil z uporabo metod pravne razlage. Intervencija Ustavnega sodišča (US) v smislu presoje predmetne določbe ZDPN-2 z vidika 156. člena Ustave in upoštevaje 125. člen Ustave ni potrebna.

Po mnenju vlade ni mogoče trditi, da se učinki odločbe US v zadevi U-I-313/13-86 neposredno raztezajo (tudi) na določbe ZDPN-2. ZDPN-2 posplošeno tržno vrednost uporablja z drugačnim namenom, kot je bila uporabljena v Zakonu o davku na nepremičnine (ZDavNepr), hkrati pa uvaja dodatne zakonske rešitve glede izpodbijanja te posplošene tržne vrednosti, zaradi česar ni mogoče trditi, da je določba tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 v neskladju z Ustavo.

Določba tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 je le del določb o ugotavljanju davčne osnove za potrebe odmere davka na promet nepremičnin, zato je 8. člen potrebno presojati kot celoto. Kot izhodišče za ugotavljanje davčne osnove 8. člen določa prodajno ceno nepremičnine (prvi in drugi odstavek). Šele v primeru bistvenega odstopanja izkazane prodajne cene navzdol (nižje od 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine), davčni organ kot davčno osnovo določi 80 % posplošene tržne vrednosti te nepremičnine (tretji odstavek). Davčni zavezanec pa ima pravico neustreznost uporabljene posplošene tržne vrednosti kot davčne osnove dokazovati, in sicer s predložitvijo posamične cenitve tržne vrednosti nepremičnine (četrti odstavek), ki kot taka prevlada nad uporabo posplošene tržne vrednosti nepremičnine (določba četrtega odstavka 8. člena ZDPN-2 torej ni vključena kot zakonska določba, ki določa davčno osnovo brez možnosti izpodbijanja). Če se torej davčni zavezanec s postopanjem davčnega organa ne strinja in dvomi v pravilnost davčne osnove, določene na podlagi tretjega odstavka (t.j. 80 % posplošene tržne vrednosti), ima možnost in pravico dokazovati nasprotno. Poleg tega ima lastnik nepremičnine možnost vplivati na posplošeno tržno vrednost svoje nepremičnine v sistemu množičnega vrednotenja, saj ima v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin pravico in dolžnost, da podatke o svoji nepremičnini spreminja in dopolnjuje sproti tako, da odražajo dejansko stanje nepremičnine.

Davčni organ ima že na podlagi več določb (5. člen, 73. člen) Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih navaja davčni zavezanec (ali prodajna cena, ki jo je navedel, ustreza tržni vrednosti nepremičnine ali pa je bila vrednost davčnemu organu prikazana v nižjem znesku zaradi ugodnejše odmere davka). Do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin na podlagi sistema množičnega vrednotenja nepremičnin (v letu 2010) je davčni organ pravilnost zavezančevih trditev dokazoval z ugotavljanjem tržne vrednosti posamezne nepremičnine v odmernem postopku. Tretji odstavek 8. člena ZDPN-2 služi kot pomoč davčnemu organu, ali je potrebno davčno osnovo ugotavljati drugače od prodajne cene nepremičnine, ki jo je navedel davčni zavezanec, ter v skladu z načelom ekonomičnosti davčnega postopka nadomešča ugotavljanje vrednosti nepremičnine v odmernem postopku.

V zvezi s predlogom predlagatelja, da US zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno protiustavnost tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 odpravi (v roku) ter odloči o načinu izvršitve odločbe tako, da se pri odmeri davka na promet nepremičnin do uskladitve zakonodaje vnovič uporablja prehodna ureditev iz 21. člena ZDPN-2, vlada meni, je ta določba takoj, ko so bili podatki o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin po predpisih o množičnem vrednotenju nepremičnin vzpostavljeni, postala pomensko izčrpana, konzumirana ter je – tudi in zlasti na način, kot ga predlaga predlagatelj – ni mogoče oziroma ni dopustno ponovno uveljaviti.

Vlada meni, da ureditev iz tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2 ni v neskladju z Ustavo tudi iz razloga, ker lahko davčni zavezanec na način in pod pogoji, ki jih določa že sam ZDPN-2, do poteka roka za pritožbo zahteva, da se namesto posplošene tržne vrednosti nepremičnine kot davčna osnova upošteva ocenjena posamična tržna vrednost nepremičnine (četrti odstavek 8. člena ZDPN-2) ter, da bi bila ponovna vzpostavitev prehodne, že konzumirane ureditve iz 21. člena ZDPN-2 ne le v nasprotju z Ustavo, temveč tudi nepotrebna.

V primeru, da se US odloči za poseg v določbo tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2, vlada US predlaga, da v zvezi s to določbo izda ugotovitveno odločbo ter morebitno neustavnost določbe veže le na veljavnost ZMVN, za katerega je US presodilo, da je neskladen z Ustavo. Vlada namreč pripravlja novo sistemsko zakonodajo, s katero bo odpravljena očitana neustavnost v zvezi z ugotavljanjem posplošene tržne vrednosti v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin. (V kolikor US določbo razveljavi, bo potrebno zakon dopolnjevati s smiselno povsem enako določbo po tem, ko bo nova zakonodaja o množičnem vrednotenju sprejeta).

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

28.5.2020 13:57:38:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

29.5.2020 15:11:34:
Finančna uprava RS poslala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

28.5.2020 22:28:11:
Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15

28.5.2020 13:21:43:
Vlogo za začasno denarno nadomestilo lahko oddate najkasneje do 31. maja 2020

28.5.2020 13:02:54:
Prenehanje začasnih ukrepov v upravnih in drugih javnopravnih zadevah

26.5.2020 17:05:32:
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT