Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 14.6.2016 19:24:50

Vlada seznanjena s poročilom o pogovorih s predstavniki Sindikata delavcev migrantov

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada seznanjena s poročilom o pogovorih s predstavniki Sindikata delavcev migrantov

Vlada RS se je na svoji 91. redni seji, ki je potekala 9. junija 2016, seznanila s Poročilom o pogovorih ministrstva za finance s predstavniki Sindikata delavcev migrantov Slovenije in o predlogih ukrepov.

Z letom 2005, ko je bil v Sloveniji z Zakonom o dohodnini (ZDoh-1) uveden koncept obdavčevanja rezidentov po svetovnem dohodku, so postali čezmejni delovni migranti zavezani za plačilo dohodnine v Sloveniji tudi od dohodkov iz delovnega razmerja, doseženih z delom v tujini pri tujem delodajalcu. Ker so ti dohodki obdavčeni tudi v državi, v kateri so doseženi, pride do dvojne obdavčitve, ki se odpravlja tako, da se dohodnina, odmerjena po slovenskih predpisih, zmanjša za dohodnino, plačano v drugi državi.

V letu 2010 je bila z novelo ZDoh-2E določena olajšava za čezmejne delovne migrante, ki je veljala že za leto 2009. Rezidentu – čezmejnemu delovnemu migrantu, ki je od delodajalca, ki ni rezident Slovenije, prejel dohodke iz delovnega razmerja za zaposlitev, opravljeno v tujini, se je priznalo zmanjšanje davčne osnove od tega dohodka (za leto 2013 je znašala 7.576,62 evrov). Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo 29. maja 2013 v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Upravnega sodišča odločilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je v svoji odločbi ugotovilo, da so čezmejni delovni migranti v bistveno enakih položajih kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine in, da samo dejstvo opravljanja zaposlitve na lokaciji v drugi državi ne izkazuje razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov. Zato je ugotovilo protiustavnost izpodbijane ureditve in zakonodajalcu naložilo njeno odpravo v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu (torej najkasneje do maja 2014). Z novelo ZDoh-2M je bila v letu 2013 odpravljena olajšava za čezmejne delovne migrante, kar pomeni, da je s 1. 1. 2014 uvedena polna obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja za zaposlitev, opravljeno v tujini.

Čezmejni delavci migranti so se z opisom svoje davčne situacije v Sloveniji obrnili tudi na Evropsko komisijo, češ da so davčno diskriminirani. Evropska komisija je ugotovila, da davčne diskriminacije, ki bi jo lahko obravnavale evropske institucije, v tem primeru ni in zahtevke migrantov zavrnila.

Predlogi ukrepov za olajšanje položaja dnevnih delavcem migrantov

Že med samim dogovarjanjem s predstavniki Sindikata delavcev migrantov Slovenije so bile na izvedbeni ravni opravljene določene aktivnosti z namenom boljšega informiranja zavezancev, ki delajo v tujini (imenovanje kontaktne osebe na Generalnem finančnem uradu, podajanje jasnih informacij o obveznostih zavezancev).

Ministrstvo za finance je z namenom omogočiti lažje plačilo davka v primeru visokih davčnih obveznosti pripravilo spremembo Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku. Predlog določa, da davčni organ dovoli obročno plačilo davčne obveznosti davčnemu zavezancu, če višina davčne obveznosti presega višino rednih mesečnih dohodkov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom pravilnika.

Davčni organ bo lahko dovolil:

  • odlog ali obročno plačilo davčnega dolga po prvem odstavku 36. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ali
  • obročno plačilo davčnega dolga po drugem odstavku 36. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.

Merila iz prvega in drugega odstavka 36. člena pravilnika se razlikujejo. Po prvem odstavku tega člena so za dovolitev odloga ali obročnega plačila pomembni dohodki na družinskega člana, ki se ugotavljajo v skladu z 30. do 31. členom pravilnika in ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo (to je 577,62 evrov). Drug odstavek tega člena (predlog) določa novo merilo za dovolitev samo obročnega plačila, in sicer razmerje med višino davčne obveznosti in rednimi mesečnimi dohodki na družinskega člana, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom pravilnika.

Pri institutu samoprijave se z novelo Zakona o davčnem postopku (predlog zakona je v javni obravnavi do 26.6.2016) spreminjajo višine letnih obresti, saj je treba pri določitvi obresti v zvezi z nespoštovanjem predpisov pri vložitvi davčne napovedi in predložitvi davčnega obračuna upoštevati težo kršitve ter okoliščino, ali je davčni zavezanec kršitev odpravil sam ali pa je kršitev ugotovil davčni organ.

Višina letnih obresti znaša:

  • za odlog ali obročno plačilo davka 2 %,
  • za predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna na podlagi samoprijave 3 %,
  • predložitev davčnega obračuna znotraj DIN (nov institut) 5 %,
  • po odločbi, ki jo izda davčni organ v davčnem inšpekcijskem nadzoru 7 %.

Sprememba višine obresti daje davčnim zavezancem priložnost, da izkoristijo institut samoprijave, ki je v primerjavi z veljavno ureditvijo za davčnega zavezanca bolj ugoden.

V noveli Zakona o dohodnini bo Ministrstvo za finance predlagalo, da se spremeni določba glede uveljavljanja stroškov prevoza na delo in prehrane med delom (prvi odstavek 45. člena Zakona o dohodnini). Po predlogu se zavezancem, ki delajo v tujini, omogoči enaka pravica, kot jo imajo zavezanci, ki delajo v Sloveniji, na način, da se stroški prevoza na delo in z dela in stroški prehrane za davčne namene obravnavajo kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Doda se še povečanje priznanega zneska stroškov prehrane in sicer je povečan za 80%.

Noveli Zakona o davčnem postopku in Zakona o dohodnini bosta pred poletjem predloženi v obravnavo vladi. Začetek uporabe relevantnih določb novel se predvideva s 1.1.2017.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

28.10.2019 14:06:03:
Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s socialnimi transferji

28.10.2019 13:45:01:
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti Zakona o davčnem postopku in Zakona o odvetništvu

Najnovejši članki:

19.11.2019 15:16:25:
Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

19.11.2019 15:08:48:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za oktober 2019

19.11.2019 13:50:20:
Minimalna plača od 1. januarja 2019

14.11.2019 15:49:55:
Informacije v zvezi s pridobitvijo Potrdila o prijavi prebivanja za študente iz EU

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT