Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 27.6.2016 13:27:57

Vlada sprejela opredelitev do sklepov KNJF glede davčnih oaz

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela opredelitev do sklepov KNJF glede davčnih oaz

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela opredelitev do sklepov, ki jih je sprejela Komisija za nadzor javnih financ na 29. redni seji dne 11. 5. 2016.

Vlada podrobno in jasno odgovarja na sprejete sklepe komisije, ki je na svoji seji obravnavala tudi točko dnevnega reda »Problematika javnih prihodkov z vidika poslovanja z davčnimi oazami«.

Komisija je sprejela naslednje sklepe:

  • Komisija predlaga vladi, da zagotovi učinkovit nadzor nad podjetji v davčnih oazah.
  • Komisija se je seznanila z ugotovitvami predsednika KPK, da je šlo pri nekaterih zadnjih prodajah slovenskih podjetij v davčne oaze za nezakonito delovanje.
  • Komisija poziva Borisa Štefaneca, da ji v 30 dneh predloži dokumentacijo, s katero bo utemeljil svoje trditve.
  • Komisija poziva pristojne organe, da preverijo odgovornost ljudi, ki so sodelovali pri prodaji slovenskih podjetij v davčne oaze in ustrezno ukrepajo.
  • Komisija poziva vlado, da prepreči nezakonito delovanje Slovenskega državnega holdinga.

AD1

Slovenija na področju boja proti davčnim utajam in goljufijam vseskozi zavzema zelo aktivno vlogo in meni, da je za ta boj ključnega pomena sodelovanje med državami, pri čemer se kot pomembno orodje držav za krepitev pravilne izpolnitve davčnih obveznosti kaže avtomatična izmenjava informacij s področja obdavčevanja. Tovrstno sodelovanje med državami omogoča uspešnejši in učinkovitejši boj proti davčnim utajam, goljufijam ter izogibanju plačila davkov. Slovenija izmenjuje informacije o davčnih zadevah na podlagi neposredno veljavnih in v nacionalno zakonodajo implementiranih pravnih instrumentov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter sklenjenih mednarodnih pogodb.

Vlada si prizadeva za odpravo anomalij na področju odliva slovenskega kapitala v davčne oaze. V ta namen je 27. novembra 2014 ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo ukrepov za bolj učinkovito zaščito gospodarskih in finančnih interesov Republike Slovenije v povezavi s prenašanjem oziroma prikrivanjem finančnega premoženja v tujino, zlasti v t.i. davčne oaze.

Slovenija izvaja ukrepe za učinkovito zaščito gospodarskih in finančnih interesov v povezavi s prenašanjem in/ali prikrivanjem finančnega premoženja v tujino, in v ta namen izmenjuje informacije o davčnih zadevah na podlagi številnih konvencij, sporazumov in direktiv.

Z vidika preglednosti in učinkovite zaščite davčnih prihodkov je pomemben tudi nov skupni standard za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih v davčnih zadevah, ki ga je Svet OECD sprejel julija 2014. Slovenija je ena izmed 80 držav podpisnic Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, ki se je zavezala k sprejemu novega mednarodnega standarda avtomatične izmenjave informacij za davčne namene in je tudi v skupini držav zgodnjih sprejemnic oziroma »early adopters«, ki so se zavezale, da bodo začele s prvo izmenjavo informacij o finančnih računih že v letu 2017.

Sporazumi, ki jih sklenila EU, so bili v luči zagotavljanja davčne preglednosti spremenjeni in že podpisani s Švico, Lihtenštajnom, Andoro in San Marinom, podoben sporazum bo podpisan z Monakom pred poletjem.

V januarju letošnjega leta je Slovenija med prvimi državami v skupini 31 držav podpisala Večstranski sporazum med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi poročil po državah glede izmenjave podatkov na področju transfernih cen (CbCR).

Slovenija si tudi na EU področju prizadeva za čim širšo izmenjavo podatkov, zato podpira namene in cilje, ki izhajajo iz predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (DAC4).

Slovenija je tudi sopodpisnica Izjave za avtomatično izmenjavo informacij o dejanskem lastništvu pravnih oseb, ki so jo podale Francija, Nemčija, Italija, Španija in Združeno kraljestvo (G5) 14. aprila 2016. Gre za iniciativo za kolektivno ukrepanje na področju transparentnosti, ki so jo naslovile na G20 in s katero so se zavezale, da čim prej uvedejo registre ali druge mehanizme, ki zahtevajo, da so dejanski lastniki podjetij, skladov, fundacij in ostalih subjektov ter pravnih dogovorov, identificirani in na razpolago davčnemu organu ter organom pregona. Takšna izmenjava idealno dopolnjuje že sprejete metode izmenjave na davčnem področju, saj se trenutno izmenjujejo zgolj informacije o pravnih osebah, v skladu z novo iniciativo pa bodo izmenjani tudi podatki o lastnikih teh oseb.

Finančna uprava Republike Slovenije v okviru spremljanja poslovanja zavezancev z davčnimi oazami spremlja in analizira tudi podatke, ki so v medijih objavljeni na podlagi dela skupine preiskovalnih novinarjev in pri tem ugotavlja morebitne kršitve zakonodaje iz svoje pristojnosti.

Tudi na področju preprečevanja pranja denarja je Slovenija s svojimi nadzornimi ukrepi dosegla dober rezultat, saj po mednarodnih analizah štejemo za eno od držav, kjer je tveganje za pranje denarja med najnižjimi. Poleg tega je pomembna tudi transparentnost v zvezi z nakazili v območja, za katera obstaja večja verjetnost za pranje denarja ali za financiranje terorizma.

Novi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki uvaja register dejanskega lastništva, bo predvidoma sprejet na julijski seji Državnega zbora Republike Slovenije.

AD2

V zvezi s tem sklepom je treba najprej opozoriti, da se nanaša na trditve Štefaneca, ki niso konkretizirane, utemeljene oz. argumentirane, zato se lahko vlada do navedenih trditev opredeli zgolj načelno. Tudi sama komisija poziva Štefaneca, da ji predloži dokumentacijo, s katero bo utemeljil svoje trditve. Zakonitost tovrstnih transakcij lahko v prvi vrsti presoja pristojna institucija, na podlagi veljavnih, splošnih in objektivnih pravil pravnega reda, v katerem se izvajajo, ni pa jih mogoče presojati na podlagi subjektivnih in nekonkretiziranih navedb.

Tako kot večkrat v preteklosti, ko so se pojavljali očitki o prodaji slovenskih podjetij »poštnim nabiralnikom« s sedežem na Cipru, Liechtensteinu, Luxembourgu ipd, vlada tudi tokratno interpretacijo o prodaji podjetij »v davčne oaze« zavrača in pojasnjuje, da gre v navedenih primerih za namenske družbe (ang. SPV oziroma Special Purpose Vehicle), ki jih slovenska zakonodaja ne ureja neposredno. Namenska družba je vedno ustanovljena v eni od dovoljenih in pripoznanih statusnih oblik države njenega sedeža. V Republiki Sloveniji se tako namenska družba navadno ustanovi v obliki delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo.

Omejevanje sodelovanja ponudnikov v privatizacijskih postopkih preko namenskih družb bi pomenila kršitev načela prostega pretoka kapitala.

Glede na to, da Štefanec svojih navedb ni utemeljil, se lahko vlada tudi z obligacijsko-pravnega vidika zatrjevane nezakonitosti prodajnih pogodb opredeli zgolj načelno. Štefanec je opozoril, »da je z vidika pravil Republike Slovenije in Obligacijskega zakonika nesprejemljivo, nepravilno in nezakonito, da se kot vlagatelj oz. ponudnik prijavi nekdo, pogodbo pa sklene poštni predal (bodisi na Cipru, bodisi Luxembourgu, ali pa kjerkoli drugje).« Štefanec analogno primerja ureditev javnega naročanja v Republiki Sloveniji in pri tem navaja da »nihče ki se na neko javno naročilo ni prijavil, ne more biti sklenitelj neke pogodbe, pa četudi je to hčerinska firma ali kakršnakoli firma tistega, ki se pa je prijavil«.

Vlada z vidika prve navedbe oz. opozorila Štefaneca ugotavlja, da je napačna in neutemeljena. Prav Obligacijski zakonik, na katerega se g. Štefanec sklicuje, v 69. členu določa, da se lahko pogodba, pa tudi drug pravni posel, sklene tudi po zastopniku.

AD3

Ta sklep komisije je naslovljen na Štefaneca, zato vlada nanj ne more odgovarjati.

AD4

Vlada ugotavlja, da imajo pristojnost ugotavljanja odgovornosti oseb, ki so sodelovali pri prodaji slovenskih podjetij drugi naslovniki sklepov komisije in ne vlada.

AD5

SDH mora upravljati naložbe v skladu z ZSDH-1, Zakonom o gospodarskih družbah in sprejetimi akti upravljanja, upoštevaje statusno organizacijo in notranje akte posamezne družbe. Vlada ima v osnovi neposredno pristojnost le kot skupščina SDH. Ob tem pa je naloga vlade, da ob upoštevanju svoje pristojnosti predlaga oz. omogoči sprejetje takšnih predpisov oz. aktov upravljanja, ki bodo zagotavljali (tudi mednarodnopravno) zakonito delovanje SDH. Vlada ponovno poudarja, da se s trditvami in navedbami Štefaneca ne more strinjati in da zgolj na njihovi podlagi ne more pristopiti k pripravi predlogov sprememb oz. dopolnitev navedenih aktov. Zato tudi na tem mestu vlada izraža pričakovanje, da bo Štefanec utemeljil svoje trditve, da se bo lahko na njihovi podlagi ustrezno odzvala.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

4.12.2019 17:49:31:
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela

2.12.2019 11:40:57:
Ne spreglejte! Teden popustov na Racunovodja.com

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Najnovejši članki:

10.12.2019 12:30:16:
Določanje urne postavke za študentsko delo

9.12.2019 14:11:14:
FURS opozarja: Če oglašujete stanovanja/sobe preko Airbnb ali Bookinga, ste zavezanec za DDV

9.12.2019 11:54:15:
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1L)

7.12.2019 12:46:18:
Poročilo o gibanju plač za september 2019

7.12.2019 12:44:00:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, oktober 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT