Novosti, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R)

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.

V nadaljevanju podajamo informacije o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R v zvezi z obdavčitvijo dohodkov iz zaposlitve.

Spremembe pri bonitetah

S spremembo 2. točke tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se za boniteto ne štejejo izobraževanja in usposabljanja, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu. V okviru smernic za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje, gre predvsem za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja, dobrega počutja, zdravega življenjskega sloga in podobno.

S spremembo petega odstavka 39. člena ZDoh-2 se povišuje znesek splošne oprostitve za bonitete, ki jih delodajalec delavcu ne zagotavlja redno in pogosto, in sicer tako da znesek bonitete v mesecu ne presega 15 eur (sedaj 13 eurov).

Spremembe pri dohodkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja

Z dopolnitvijo 3. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteva tudi mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance.

Z dodano 4.a točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo tudi povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem delavcu, ki mu nastanejo zaradi plačila premij za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, pod določenimi kumulativnimi pogoji, in sicer:

• zavarovanje velja v vseh državah sveta,
• gre za sklenjeno zavarovanje zaradi službene poti v tujino,
• povračilo stroškov takega zavarovanja delodajalec zagotavlja vsem delavcem, ki potujejo v tujino,
• tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve (najnižji obseg tveganja oz. najnižjo višino kritja).

Uvedba posebne davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost

Z novo 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se del plače za poslovno uspešnost izvzema iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Gre za izplačilo za poslovno uspešnost, ki je po zakonu, ki ureja delovna razmerja opredeljeno kot sestavni del plače (v praksi se pogosto uporabljajo termini, ki zakonsko niso posebej opredeljeni: trinajsta plača, božičnica, novoletna nagrada).

ZDoh-2R pri opredelitvi dohodka, ki je ugodneje davčno obravnavan, določa omejitev, in sicer so ugodnejše davčne obravnave deležna le tista plačila za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in pod pogojem:

1. da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ali

2. da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila.

Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce, npr. če so do dela plače za poslovno uspešnost upravičeni delavci, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na določen presečni dan/obdobje. Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost tako ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, temveč se omejuje tako, da bodo ugodnejše davčno obravnavana le tista plačila za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in pod pogojem, da je pravica do dela plače za poslovno uspešnost določena ali v splošnem aktu delodajalca (pogoji za pridobitev pravice do izplačila morajo biti določeni enotno za vse delavce) ali v kolektivni pogodbi, v kateri ali na podlagi katere so določena merila za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost (torej ne nujno enotno za vse delavce).

Posebna davčna obravnava je določena do višine 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Izplačilo navedenega dela plače se torej do te višine ne všteva v osnovo za dohodnino, se pa tudi od tega izplačila obračunajo obvezni prispevki za socialno varnost. Če bo izplačilo dela plače za poslovno uspešnost pod navedenimi pogoji izplačano v višjem znesku, se bo v delu, ki presega 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, vštevalo v davčno osnovo za dohodnino, prispevke za socialno varnost pa mora delodajalec obračunati od celotnega bruto zneska. V skladu z novim šestim odstavkom 41. člena ZDoh-2 pa davčno osnovo za dohodnino znižuje samo del prispevkov, ki se nanaša na del navedenega dohodka, ki se všteva v davčno osnovo (ne pa tudi za del prispevkov, ki odpadejo na del dohodkov, ki se ne všteva v davčno osnovo v skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2).

Stroški v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu

Zavezanci, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, v skladu z veljavnim 45. členom ZDoh-2 lahko uveljavljajo znižanje davčne osnove za stroške prevoza na delo/z dela (0,18 eur za vsak polni km razdalje med prebivališčem in mestom opravljanja dela) in stroške prehrane (6,12 eur za vsak dan prisotnosti na delu).

Po spremembi 45. člena ZDoh-2 se ti stroški ne obravnavajo več kot stroški v zvezi s pridobivanjem dohodka ampak kot dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. S tem se tudi za zavezance, ki so zaposleni pri tujih delodajalcih v tujini, kjer delovno pravna zakonodaja ni nujno enaka slovenski in je lahko povračilo stroškov del bruto plače posameznika, omogoči enaka davčna obravnava kot zaposlenim v Sloveniji.

Hkrati pa je s spremembo 45. člena ZDoh-2 določeno tudi povečanje priznanega zneska stroškov prehrane med delom: veljavni znesek, ki ga določi vlada (trenutno 6,12 eur) se poveča za 80 % (11,02 eur za vsak dan dejanske prisotnosti na delu).

Vir: FURS