Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 6.2.2017 15:38:54

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje o zvišanju plač javnim uslužbencem

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje o zvišanju plač javnim uslužbencem

Vlada je na svoji 119. redni seji, ki je potekala 26. januarja 2017, sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z dogovorom o zvišanju plač javnim uslužbencem in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poslanec v vprašanju navaja, da je vlada v svojem sporočilu za javnost z dne 20.12.2016 med drugim navedla, da znaša finančni učinek parafiranega Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju 56 mio EUR v letu 2017. Predsednik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj pa je v izjavi za medije izjavil oz. zatrdil, da znaša finančni učinek tega dogovora preko 90 milijonov EUR. Sprašuje, kateri ukrepi so bili dejansko sprejeti in koliko znaša njihov finančni učinek. Prosi, da se finančni učinek oz. posledice prikažejo za vsak posamezni ukrep posebej, za leto 2017 in za prihodnja leta. Nadalje sprašuje, ali je neimenovanje Fiskalnega sveta strategija te vlade, da ravno v takih primerih, ko ne veš komu bi verjel glede finančnih posledic, ni nobenega neodvisnega organa, ki bi realno ovrednotil finančne posledice. Prav tako sprašuje, zakaj vlada s sindikati javnega sektorja ni izpogajala nobenega ukrepa, ki bi šel v smer izboljšanja učinkovitosti in racionalnejšega delovanja javnega sektorja.

Uvodoma pojasnjujemo, da je Vlada z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja 21.12.2016 podpisala Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju. Dogovorjeni ukrepi so bili uveljavljeni z Zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17) in s sklenitvijo Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Aneks h KPND).

Predmet Dogovora so naslednji ukrepi:

  • podaljšanje neizplačevanja redne delovne uspešnosti in omejenega izplačevanja delovne uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za leti 2017 in 2018,
  • višji regres za letni dopust v letu 2017 v primerjavi z letom 2016, ki se izplača v odvisnosti od plačnega razreda, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oz. funkcionar na zadnji dan meseca aprila 2017:
    • do vključno 16. plačnega razreda v višini 1000 eurov,
    • od 17. do vključno 40. plačnega razreda 790,73 eurov,
    • od 41. do vključno 50. plačnega razreda 600 eurov,
    • od 51. plačnega razreda 500 eurov.
  • premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se v letu 2017 izplačujejo v višjem znesku za zaposlene, ki so stari od vključno 50 let in več,
  • zamik izplačila napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev v letih 2017 in 2018 (na 1. december 2017 oz. 1. december 2018),
  • znižana višina nadomestila plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom na 80% osnove v letih 2017 in 2018,
  • omejitev izplačevanja jubilejnih nagrad v letih 2017 in 2018,
  • omejitev števila dni letnega dopusta v letu 2017,
  • omejitve sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb s svojimi zaposlenimi v letu 2017,
  • odprava anomalij oz. ustrezne uvrstitve v plačne razrede glede vrednotenja delovnih mest oz. nazivov v javnem sektorju, pri čemer se za odpravo anomalij nameni 70 mio EUR letno (v to vsoto pa se ne vštevajo sredstva za odpravo anomalij v plačni skupini B, zvišanje plač zdravnikov, ki do posledica Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti ter tistih delovnih mest, primerljivih z zdravniškimi); zaposleni, ki opravljajo naloge na delovnih mestih, za katere se bo do 1.5.2017 ugotovilo, da gre za anomalije, bodo prejeli višje plače v mesecu avgustu oziroma novembru 2017,   
  • opredelitev pojma pripravljenosti za delo na določenem kraju do 1.3.2017 in zagotovitev izplačila dodatka.

Ukrepi, ki so predmet Dogovora, imajo v letu 2017 glede na predhodno leto finančni učinek 56 milijonov EUR, za leto 2018 pa 126 mio EUR ob predpostavki, da bodo tudi v letu 2018 vsi ukrepi ostali enaki, kot v letu 2017 in ob predpostavki, da se v letu 2018 izplača zaposlenim, ki so uvrščeni v višji plačni razred od 16. plačnega razreda, regres za letni dopust v višini minimalne plače.

Finančni učinek regresa za letni dopust v letu 2017 glede na preteklo leto znaša 12,4 mio EUR, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja 17,2 mio EUR, odprava anomalij pa 26,4 mio EUR.

Finančni učinek Dogovora v letu 2018 glede na leto 2017 znaša 126 mio EUR (od tega znašajo 71,1 mio EUR napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev iz leta 2017, 4 mio regres za letni dopust, 2,2 mio EUR premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in odprava anomalij 48,6 mio EUR).

Potrebno je poudariti, da če do dogovora s sindikalno stranjo ne bi prišlo, bi se javnofinančni odhodki v letu 2017 povišali za 215 milijonov EUR, ker bi se s 1.1.2017 sprostili vsi ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, kar bi bistveno povečalo javnofinančne odhodke iz tega naslova.

V zvezi z vprašanjem ali je neimenovanje Fiskalnega sveta strategija vlade navajamo, da mora kandidate za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta potrditi Državni zbor, predlaga pa jih vlada na podlagi prijav na javni poziv. Vlada je opravila vse, da bi do imenovanja članov Fiskalnega sveta prišlo. Od avgusta 2015 je objavila tri javne pozive za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Fiskalnega sveta, vendar vsekakor želi v imenovanje Državnemu zboru RS predlagati kandidate, za katere je na podlagi izkušenj in strokovnosti verjeti, da imajo kvalitete, ki so potrebne za opravljanje nalog Fiskalnega sveta ter da so kvalitete kandidatov med seboj komplementarne glede na njihovo strokovno področje. Postopek iskanja članov Fiskalnega sveta se bo v kratkem nadaljeval na podlagi novega javnega poziva.

V zvezi z vprašanjem, zakaj s sindikati javnega sektorja vlada ni izpogajala nobenega ukrepa, ki bi šel v smer izboljšanja učinkovitosti in racionalnejšega delovanja javnega sektorja pojasnjujemo, da so bili predmet Dogovora z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja plače in drugi stroški dela v javnem sektorju, saj bi se v primeru, da do sklenitve Dogovora ne bi prišlo, javnofinančni odhodki v letu 2017 povišali za 215 milijonov EUR. V zvezi z izboljšanjem učinkovitosti javnega sektorja pa je vlada na seji dne 29. aprila 2015,  sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020, potrdila pa je tudi Politiko napredka in kakovosti sodobne javne uprave. Strategija razvoja javne uprave 2015–2020 je enovit krovni strateški dokument, ki predstavlja usmeritve razvoja v naslednjih šestih letih. Temeljni cilji strategije so usmerjeni v kakovost in učinkovitost, transparentnost in odgovornost javne uprave.

V zvezi z učinkovitejšim upravljanjem s človeškimi viri, kot pomembnim vsebinskim sklopom Strategije razvoja javne uprave, je Ministrstvo za javno upravo že pripravilo predlog novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ohranja koncept enotnega plačnega sistema javnega sektorja za vse proračunske uporabnike, pri čemer pa v večji meri prilagaja pravila delovanja plačnega sistema specifiki posamezne dejavnosti oziroma poklica. Poglavitne rešitve predloga zakona se nanašajo na večjo fleksibilnost pri določanju plač in odpravo avtomatizmov pri določanju plače. Večja fleksibilnost se zagotavlja pri določanju plače na ravni posameznega javnega uslužbenca v odvisnosti od rezultatov dela. V povezavi z nagrajevanjem nadpovprečnih javnih uslužbencev je določena možnost začasnega povišanja plače teh javnih uslužbencev glede na uspešnost njihovega dela ob hkratni možnosti zadržanega napredovanja v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov. Prav tako je pripravljen predlog novele Zakona o javnih uslužbencih. Spremembe Zakona o javnih uslužbencih sledijo načelom in standardom uslužbenskega sistema in zasledujejo boljšo učinkovitost in poenostavitve poslovanja ter hitrejše prilagajanje potrebam delovnega procesa. Predlagane zakonske rešitve, ki jih pripravlja Ministrstvo za javno upravo, bodo predmet usklajevanj z reprezentativnimi sindikati. Zaradi omejitve višine finančnih posledic je bil v prvi vrsti pomemben sprejem Dogovora, usklajevanje področne zakonodaje pa se bo nadaljevalo v letu 2017.

Vir: MJU

Zadnji članki iz rubrike:

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

28.10.2019 14:06:03:
Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s socialnimi transferji

28.10.2019 13:45:01:
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti Zakona o davčnem postopku in Zakona o odvetništvu

Najnovejši članki:

14.11.2019 15:49:55:
Informacije v zvezi s pridobitvijo Potrdila o prijavi prebivanja za študente iz EU

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

13.11.2019 14:10:38:
Info točka za tujce

12.11.2019 18:53:13:
Obvestilo FURS o posledicah napak pri predlaganju REK obrazcev in njihovih popravkov zaradi pravil zapiranja terjatev s plačili

12.11.2019 15:12:05:
Najpogostejša vprašanja in odgovori glede zaostritve ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT