Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.9.2017 12:50:38

Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji

Rubrika: Davkiprint Natisni

Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji

Vir: FURS

Kazalo:

1.0 POSAMEZNIKI

1.1 Kdo se šteje za nerezidenta Slovenije?

1.2 Prihod v Slovenijo zaradi dela

1.3 Prihod v Slovenijo zaradi študija

1.4 Prihod v Slovenijo po upokojitvi

1.5 Dohodki nerezidentov, ki so oproščeni plačila dohodnine

1.6 Izjeme glede nepredložitve davčne številke za nerezidente

1.7 Plačevanje dohodnine za nerezidente

1.8 Ugodnosti, ki jih imajo nerezidenti po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki dosegajo dohodek v Sloveniji

1.9 Uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, od dohodkov, ki jih posameznik, ki se šteje za rezidenta več držav, dosega v tujini

1.10 Izdaja potrdila o plačanem davku

1.11 Drugi davki in dajatve nerezidentov

1.12 Prispevki za socialno varnost

2.0 PODJETNIKI IN PODJETJA

2.1 Zavezanost za davek od dohodkov pravnih oseb

2.2 Obdavčitev z davčnim odtegljajem

2.3 Obdavčitev poslovne enote tuje pravne osebe v Sloveniji

2.4 Obdavčitev poslovanja po mednarodnih pogodbah

2.5 Primeri opravljanja poslovne dejavnosti v Sloveniji

 

1.0 POSAMEZNIKI

1.1 Kdo se šteje za nerezidenta Slovenije?

Oseba je nerezident, če ne izpolnjuje nobenega izmed pogojev za status rezidenta Slovenije iz 6. člena Zakona o dohodnini, ZDoh-2, kar pomeni, da v Sloveniji nima uradno prijavljenega stalnega prebivališča, običajnega bivališča ali središča svojih osebnih in ekonomskih interesov, oziroma je v kateremkoli času v davčnem letu prisotna v Sloveniji skupno manj kot 183 dni.

Ne glede na navedeno, je oseba nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev iz prvega odstavka 7. člena ZDoh-2:

1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski državljan;

2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski državljan;

3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:

  • v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski državljan;
  • kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;
  • kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;

4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,
  • ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo,
  • ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, in
  • bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih davčnih letih;

5. je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.

Drugi odstavek 7. člena ZDoh-2, ki se uporablja od 1. 1. 2017 določa, da se zavezanec ne glede na 6. člen ZDoh-2, šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. To pomeni, da se posameznik za obdobja po 1. 1. 2017 šteje za nerezidenta Slovenije v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDoh-2 ne glede na to, da izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZDoh-2 za rezidenta Slovenije, če se na podlagi prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice.

Z dopolnjenim 7. členom ZDoh-2 se določa, da se fizična oseba, ki je dvojni rezident in za katero je bilo že ugotovljeno/dogovorjeno (v postopku uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi[1] ali v postopku skupnega dogovora), da se za namene mednarodne pogodbe šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice, ne bo več štela za rezidenta Slovenije po ZDoh-2 in posledično v Sloveniji ne bo več upravičena do davčnih olajšav, do katerih so upravičeni samo rezidenti Slovenije po ZDoh-2. Nerezidenti Slovenije tudi niso zavezani k določenim postopkovnim pravilom, ki veljajo za zavezance rezidente Slovenije po ZDoh-2 (npr. k predložitvi medletne/letne napovedi za odmero dohodnine za dohodkov, ki imajo vir oziroma so doseženi izven Slovenije).

Nerezident je namreč zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Več o ugotavljanju rezidentskega statusa najdete v brošuri Mednarodno obdavčenje – Rezidenti države pogodbenice – Pogosta vprašanja in odgovori (4. izdaja, veljavnost od 1. 1. 2017).

1.2 Prihod v Slovenijo zaradi dela

V zvezi s prihodom v Slovenijo z namenom opravljanja dela je dobro vedeti, da je treba za namen prejema oziroma izplačila dohodka, pridobiti davčno številko. V ta namen izpolnite obrazec DR-02. Več informacij glede pridobitve davčne številke za tujce je dostopnih na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS). 

Fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva. Prijavo za vpis fizične osebe v davčni register (obrazec DR-02) lahko pridobite na kateremkoli finančnem uradu.

V primeru, da boste v Sloveniji prebivali le za kratek čas (manj kot za 6 mesecev), se boste praviloma ves čas bivanja šteli za nerezidenta Slovenije in hkrati ostali rezident države, kjer ste predhodno delali ali živeli. Če pa boste v Sloveniji vzpostavili pomembnejše rezidenčne vezi (npr. običajno bivališče ali center življenjskih interesov) pred potekom obdobja šestih mesecev, se lahko že z vzpostavitvijo teh vezi štejete za slovenskega rezidenta. Tudi v teh primerih morate oddati vlogo za ureditev rezidentstva. Po pretečenem obdobju šestih mesecev pa je pomembno, da si uredite svoj rezidentski status, in sicer tako, da se zglasite na Finančni upravi Republike Slovenije ali pa iz spletnih strani natisnete, izpolnite in posredujete na FURS vprašalnik Ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo. Izpolnitev vprašalnika ni obvezna; vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa lahko vložite pri FURS tudi brez vprašalnika.

1.3 Prihod v Slovenijo zaradi študija

Če se odpravljate v Slovenijo zaradi študija, je dobro vedeti:

  • če ste tuj študent, ki prihaja v Slovenijo samo zaradi študija, se glede na slovensko zakonodajo, ki ureja obdavčenje, štejete za nerezidenta. V primeru, da prihajate v Slovenijo zaradi študija in dela (več kot je potrebno za pokritje vaših življenjskih stroškov), se boste prvih šest  mesecev prav tako šteli za nerezidenta Slovenije, razen če boste že pred potekom tega obdobja vzpostavili rezidenčne vezi (npr. običajno bivališče ali center življenjskih interesov). Po pretečenem obdobju šestih mesecev pa je pomembno, da si uredite svoj rezidentski status, in sicer tako, da se zglasite na Finančni upravi Republike Slovenije ali pa iz spletnih strani natisnete, izpolnite in na FURS posredujete vprašalnik Ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo. Izpolnitev vprašalnika ni obvezna; vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa lahko vložite pri FURS tudi brez predložitve vprašalnika.
  • v primeru, da kot tuj študent v Sloveniji poleg študija opravljate tudi delo, morate pridobiti davčno številko za namene pridobitve oziroma izplačila dohodka. Več informacij v zvezi s pridobitvijo davčne številke je navedenih pod tč. 1.2.

1.4 Prihod v Slovenijo po upokojitvi

Velikokrat se srečujemo s situacijami, kjer se posamezniki, ki so pred časom že bili rezidenti Slovenije in so nato odšli v tujino, kjer so dlje časa živeli in delali (in postali rezidenti druge države), po upokojitvi spet vračajo v Slovenijo. Sledeče pojasnilo prav tako velja za posameznike, ki niso bili nikoli slovenski rezidenti in so se vseeno odločili, da hočejo svojo starost preživeti v Sloveniji. V obeh primerih si morajo ti posamezniki urediti svoj rezidentski status, in sicer tako, da se zglasijo na Finančni upravi Republike Slovenije ali pa iz spleta natisnejo, izpolnijo in na FURS posredujejo vprašalnik Ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo.

Če posameznik namerava za stalno ostati v Sloveniji in bo v Sloveniji vzpostavil pomembnejše rezidenčne vezi (center življenjskih – osebnih/ekonomskih interesov), se bo štel za rezidenta Slovenije za davčne namene.

Določitev rezidentskega statusa za osebe, ki bivajo v Sloveniji in prejemajo pokojnino iz tujih držav, je zelo pomembna. Večina mednarodnih pogodb o izogibanju dvojne obdavčitve dohodka in premoženja namreč določa, da se pokojnine obdavčijo le v državi rezidentstva prejemnika pokojnine. Če se torej posameznik odloči, da se bo v Slovenijo za stalno preselil, pri tem pa prejema pokojnino iz tujine in je še vedno rezident te tuje države (med državama je sklenjena mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja), si mora glede na nove okoliščine, v Sloveniji urediti svoj rezidentski status, saj v nasprotnem primeru tvega dvojno obdavčitev istovrstnega dohodka. V primeru ureditve rezidenstva za davčne namene v državi dejanskega prebivanja, pa bo obdavčen le v državi, kjer je na novo vzpostavil rezidenčne vezi (v Sloveniji), ob predpostavki, da je o tem obvestil tudi davčni organ države izplačnice pokojnine v tujini.

1.5 Dohodki nerezidentov, ki so oproščeni plačila dohodnine

Nerezidenti so oproščeni plačila dohodnine:

  • od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima dobiček iz kapitala vir v Sloveniji (izdajatelj vrednostnega papirja je Republika Slovenija, Banka Slovenije oz. gospodarske družbe, ki so ustanovljene v Sloveniji), in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga odsvoji nerezident, ni del pretežnega lastniškega deleža;
  • nerezident ne plačuje dohodnine od dohodka iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, (ali drugem predstavništvu tuje države), mednarodni organizaciji v Sloveniji ali instituciji EU v Sloveniji;
  • od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (razen od dohodka iz dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika), če v Sloveniji ne opravlja dejavnosti prek poslovne enote in je v Sloveniji prisoten manj kot 183 dni v katerem koli obdobju 12 mesecev ter pod nadaljnjim pogojem, da ne gre za dohodke, od katerih se obračunava davčni odtegljaj v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb;
  • od obresti na vrednostne papirje, ki jih izdaja Republika Slovenija na podlagi zakona, ki ureja javne finance,
  • od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, pod pogojem, da dolžniški vrednostni papirji ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir in so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici OECD, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.

1.6 Izjeme glede nepredložitve davčne številke za nerezidente

Davčne številke ni potrebno predložiti izplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka nerezidentu, ki v Sloveniji dosega zgolj občasne dohodke (neperiodične narave – npr. občasne avtorske honorarje) in nima slovenske davčne številke. V takšnih primerih si mora slovenski izplačevalec od nerezidenta pridobiti njegovo osebno ime, naslov, identifikacijsko številko ter državo rezidentstva.

1.7 Plačevanje dohodnine za nerezidente

Od vseh izplačil tujim fizičnim osebam se plačuje dohodnina že med letom. Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot dokončen davek in ni obveznosti poračuna dohodnine na letni ravni kot to velja za rezidente.

Če nerezidentu dohodek izplačuje slovenska pravna oseba ali zasebnik, ta za prejemnika dohodka odtegne akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK. Če pa dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka v Sloveniji (npr. tuji izplačevalec), mora prejemnik tak dohodek sam napovedati zaradi odmere akontacije dohodnine v Sloveniji.

1.8 Ugodnosti, ki jih imajo nerezidenti po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki dosegajo dohodek v Sloveniji

Ugodnosti, ki jih prinašajo mednarodne pogodbe tujim fizičnim osebam (nerezidentom), ki v Sloveniji dosegajo dohodke, so:

  • neobdavčevanje v državi vira (Sloveniji), ker je po mednarodni pogodbi dana pravica do obdavčitve le državi sedeža prejemnika dohodka,
  • obdavčevanje v državi vira (Sloveniji) po nižji stopnji, kar se običajno pojavi pri treh vrstah dohodkov – dividendah, obrestih in premoženjskih pravicah. Stopnja se giblje med 5 in 15 %.

Nerezidenti imajo za uveljavljanje ugodnosti, ki jim jih daje mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja za dohodke, obdavčene na viru v Sloveniji, dve možnosti:

  • znižanje ali oprostitev plačila davka – če je dohodek po mednarodni pogodbi obdavčen z nižjo stopnjo oz. je oproščen davka v Sloveniji. Prejemnik dohodka nerezident mora plačniku davka (slovenskemu izplačevalcu) predložiti zahtevek, preden je dohodek izplačan. Plačnik davka lahko izplača dohodek in obračuna davek po nižji stopnji ali od dohodka ne izračuna in ne odtegne davka, šele ko prejme od davčnega organa potrjen zahtevek,
  • vračilo preveč plačanega davka – če je plačnik davka (slovenski izplačevalec) ne glede na ugodnosti, ki jih določa mednarodna pogodba, obračunal davek po višjih stopnjah, lahko prejemnik dohodka – nerezident zahteva vračilo davka neposredno sam pri FURS. Če je bil davek obračunan od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, se prejemniku dohodka vrne celoten znesek plačanega davka.

Ugodnosti lahko nerezidenti uveljavljajo na obrazcih zahtevkov za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (KIDO obrazci), in sicer je za vsako posamezno vrsto dohodka določen poseben obrazec za uveljavljanje ugodnosti – t.i. KIDO obrazec.

Na zgoraj opisan način lahko uveljavlja ugodnosti iz mednarodne pogodbe tudi zavezanec, ki je dvojni rezident (rezident Slovenije po ZDoh-2, ker ima v Sloveniji npr. prijavljeno stalno prebivališče in rezident tudi druge države pogodbenice) in meni, da se za namene mednarodne pogodbe šteje le za rezidenta druge države pogodbenice. V tem primeru je treba predložiti tudi potrdilo tujega davčnega organa, ki potrjuje davčno rezidentstvo te države.

Davčni organ na podlagi predloženega potrdila o rezidentstvu druge države pogodbenice in na podlagi vseh zbranih dejstev in okoliščin posameznega primera, najprej uporabi prelomna pravila iz 4. člena mednarodne pogodbe za dvojne rezidente, da se določi, za rezidenta zgolj katere od obeh držav se posameznik šteje za namene mednarodne pogodbe. To je namreč predpogoj za presojo upravičenosti do ugodnosti po mednarodni pogodbi oziroma za pravilno uporabo ustrezne določbe mednarodne pogodbe, ki določa katera država ima pravico do obdavčitve dohodka.

Zavezanca, ki se po prelomnih pravilih iz mednarodne pogodbe v obdobju po 1. 1. 2017  šteje za rezidenta druge države, se opredeli za nerezidenta Slovenije po drugem odstavku 7. člena ZDoh-2.

1.9 Uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, od dohodkov, ki jih posameznik, ki se šteje za rezidenta več držav, dosega v tujini

Če se posameznik šteje za dvojnega rezidenta, kar pomeni, da je rezident Slovenije po ZDoh-2, hkrati pa se šteje tudi za rezidenta druge države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo, lahko ugodnosti iz mednarodne pogodbe (tj. oprostitev plačila davka, znižano plačilo davka) uveljavlja v ustreznih postopkih odmere akontacije dohodnine oziroma odmere dohodnine tako, da v napovedi za odmero (akontacije) dohodnine v ustrezni rubriki, v opombah ali v prilogi navede, da se šteje za rezidenta druge države pogodbenice ter relevantno določbo iz mednarodne pogodbe, ki določa pravico do obdavčitve napovedane vrste dohodka. Predložiti je potrebno tudi potrdilo tujega davčnega organa, ki potrjuje davčno rezidentstvo te države.

Davčni organ na podlagi predloženega potrdila o rezidentstvu druge države pogodbenice in na podlagi vseh zbranih dejstev in okoliščin posameznega primera, najprej uporabi prelomna pravila iz 4. člena mednarodne pogodbe za dvojne rezidente, da se določi, za rezidenta zgolj katere od obeh držav, se posameznik šteje za namene mednarodne pogodbe. To je namreč predpogoj za presojo upravičenosti do ugodnosti po mednarodni pogodbi oziroma za pravilno uporabo ustrezne določbe mednarodne pogodbe, ki določa katera država ima pravico do obdavčitve dohodka.

Zavezanca, ki se po prelomnih pravilih iz mednarodne pogodbe v obdobju po 1. 1. 2017 šteje za rezidenta druge države, se opredeli za nerezidenta Slovenije po drugem odstavku 7. člena ZDoh-2.

Presoja rezidentskega statusa fizičnih oseb v skladu s prelomnimi pravili iz 4. člena mednarodne pogodbe ter postopek uveljavljanja ugodnosti iz mednarodnih pogodb sta podrobneje opisana v odgovorih na vprašanja 13.1 in 13.2 v brošuri Mednarodno obdavčenje – Rezidenti države pogodbenice – Pogosta vprašanja in odgovori.

1.10 Izdaja potrdila o plačanem davku

FURS izda nerezidentom na njihovo zahtevo potrdilo o plačanem davku v Sloveniji za posamezno davčno leto. Potrdilo se izda nerezidentom za namen uveljavljanja odbitka davka, plačanega v Sloveniji, ali oprostitve plačila davka v državi, kjer so rezidenti.

1.11 Drugi davki in dajatve nerezidentov

Tujci, lastniki nepremičnin v Republiki Sloveniji, so zavezanci za plačilo davka od premoženja v skladu z določili Zakona o davkih občanov (le fizične osebe) in zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (fizične in pravne osebe) v skladu z določili Zakona o stavbnih zemljiščih in občinskih odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.

Če lastnik nepremičnine tujec proda nepremičnino, je zavezanec za davek na promet nepremičnin v skladu z določbami Zakona o davku na promet nepremičnin.

Davek na vodna plovila in dodatni davek od plovil plačujejo tudi nerezidenti – tujci (fizične in pravne osebe), za plovila, ki so vpisana v evidenci (registru) plovil.

Čeprav je v nacionalni zakonodaji navedeno, da so zavezanci za plačilo davka na vodna plovila in davka od plovil tudi nerezidenti – tujci, je poleg določb nacionalne zakonodaje treba upoštevati določbe veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami pogodbenicami, torej tiste mednarodne pogodbe, s katerimi je dogovorjeno izogibanje dvojnemu obdavčevanju premoženja.

Podrobnejše informacije v zvezi z obveznostjo plačila drugih davkov in dajatev nerezidentov, vračilom davka na dodano vrednost v potniškem prometu ter prodajo blaga na daljavo najdete v Brošuri o mednarodni obdavčitvi pod tč. 3, 4 in 5).

1.12 Prispevki za socialno varnost

Delavci v delovnem razmerju pri delodajalcu v Sloveniji plačujejo prispevke za socialno varnost v Sloveniji ne glede na njihov rezidentski status, če so se dolžni vključiti v sistem obveznega socialnega zavarovanja v Sloveniji. Obveznost vključitve v obvezno zavarovanje v Sloveniji je odvisna od zakonodaje iz tega področja, ki velja v RS, EU zakonodaje o socialni varnosti za delavce iz držav članic EU in od bilateralnih mednarodnih pogodb s področja socialni varnosti za delavce iz tretjih držav. Stopnje obveznih prispevkov za socialno varnost v Sloveniji so določene z Zakonom o prispevkih za socialno varnost - ZPSV. Vrste in stopnje prispevkov, ki so jih dolžni plačevati delojemalci in delodajalci, so navedeni v naslednji tabeli:

Vrsta prispevka

Stopnja prispevka zavarovanca

Stopnja prispevka delodajalca

za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

15,50 %

8,85 %

za zdravstveno zavarovanje

6,36 %

6,56 %

za starševsko varstvo

0,10 %

0,10 %

za zaposlovanje

0,14 %

0,06 %

za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

 

0,53 %

Skupaj

22,10 %

16,10 %

Vključitev v obvezno zavarovanje v Sloveniji se ureja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Podrobnejša pojasnila v zvezi z uporabo koordinacijskih pravil, po katerih se določi zakonodaja države članice EU, ki se uporablja za fizično osebo v Sloveniji, so objavljena na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

2.0 PODJETNIKI IN PODJETJA

2.1 Zavezanost za davek od dohodkov pravnih oseb

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb so pravne osebe domačega prava (razen Republike Slovenije in lokalnih skupnosti), pravne osebe tujega prava ter družbe oziroma združenje oseb vključno z družbami civilnega prava po tujem pravu, ki nimajo pravne osebnosti in niso zavezanci za dohodnino. Za rezidenta se šteje zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, kakor tudi zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa kraj dejanskega poslovodstva v Sloveniji - nerezidenti pa so zavezanci, ki ne izpolnjujejo nobenega izmed pogojev, ki določajo rezidenta.

Hčerinske družbe tujih pravnih oseb v Sloveniji se po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb -ZDDPO-2 štejejo za rezidente Slovenije in so zavezane za davek v Sloveniji.

Nerezidenti so zavezani za davek od dohodkov, ki jih dosegajo v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in za katere je določena obveznost za davčni odtegljaj.

Poslovna enota nerezidenta po slovenski zakonodaji je kraj poslovanja, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji, to je zlasti:

  • pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drugi kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri,
  • gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev.

Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki ima pooblastila za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, ter posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali kateri koli drugi neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta.

2.2 Obdavčitev z davčnim odtegljajem

Davčni odtegljaj je primarno naložen določenim vrstam dohodkov z virom v Sloveniji, ki se izplačujejo nerezidentom (npr. davčni odtegljaj od dohodkov, kadar gre za izplačilo dohodka slovenske pravne osebe tuji pravni osebi).

Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15 % od dohodkov nerezidentov, razen dividend in dohodkov podobnih dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji. Z davčnim odtegljajem so obdavčeni dohodki, ki imajo vir v Sloveniji in so v ZDDPO-2 taksativno našteti:

  • dividende in dohodki, podobni dividendam; med dohodke, podobne dividendam, šteje tudi prikrito izplačilo dobička. To je vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec povezani osebi (osebi, ki ima v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami), kot je zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanja storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, nižji od primerljivih tržnih cen, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene. Davek pa se od teh dohodkov ne izračuna, odtegne in plača, če so izplačani prejemniku, ki je rezident v državi članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, pod pogojem, da je prejemnik v državi rezidentstva zavezanec za davek od dohodkov, da v državi rezidentstva ne more uveljavljati slovenskega davka in da transakcija ne pomeni izogibanja davkom;
  • plačila za obresti, razen obresti v posebej določenih primerih, pri čemer je treba poudariti, da banke ne plačujejo davčnega odtegljaja od vseh obresti, ki jih plačujejo, razen od obresti, ki so plačane osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 % in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2. S 1. junijem 2010 je uvedena tudi posebna ureditev davčnega odtegljaja za obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji;
  • plačila za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugi podobni dohodki;
  • plačila za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji;
  • plačila za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi;
  • plačila za storitve svetovanja, trženja, raziskav tržišča, kadrovanja, administriranja, informacijske storitve ter pravne storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 % in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2.

 V primeru izplačevanja dohodkov nerezidentom držav, s katerimi ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko prejemnik dohodka z namenom, da izkoristi ugodnosti po tej pogodbi, plačniku davka predloži izpolnjen zahtevek (obrazci KIDO 1 do 8) za zmanjšanje ali oprostitev davka oziroma vračilo (obrazci KIDO 9 do 12) preveč plačanega davka.

Osnova za davčni odtegljaj od navedenih dohodkov je vsak posamezni dohodek.

Davek se obračuna in plača po stopnji 15 %. Obrazec za obračun davčnega odtegljaja (ODO-1) je določen s Pravilnikom o obrazcu za obračun davčnih odtegljajev od plačil dohodkov rezidentov in nerezidentov in načinu predložitve obrazca davčnemu organu.

Davek se ne odtegne od plačil dohodkov Republiki Sloveniji, samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji in Banki Slovenije ter zavezancu rezidentu in nerezidentu za dohodke, ki jih dosega v poslovni enoti v Sloveniji, če izplačevalcu sporočita svoji davčni številki.

Davek se ne izračuna, odtegne in plača od plačil dividend, plačanih nerezidentu, rezidentu v državi članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, zavezancu za davek od dohodkov v državi rezidentstva, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega rezidenta v Sloveniji, in če nerezident davčnega odtegljaja ne more uveljavljati v državi rezidentstva, ker primeroma uveljavlja ukrep izvzema dividend iz davčne osnove in transakcija ne pomeni izogibanja davkom. Nerezident plačniku davka izroči izjavo, da:

  • je v državi rezidentstva zavezanec za davek od dohodkov,
  • v državi rezidentstva za prejete dividende ne more uveljavljati davka, in
  • da transakcija ne pomeni izogibanja davkom.

Davek se ne izračuna, odtegne in plača od plačil dividend ter dividendam podobnim dohodkov in plačil za obresti, ki so izplačane prejemniku – rezidentu  države članice EU ali EGP, ki ni Slovenija, pod pogojem:

  • da so prejemniki tuji pokojninski skladi, investicijski skladi in zavarovalnice, ki lahko izvajajo pokojninske načrte;
  • da ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji; in
  • da prejemnik dohodka v državi rezidentstva ne more uveljavljati (si povrniti) slovenskega davka.

Kot nezmožnost uveljavljanja davka se šteje tudi oprostitev od obdavčenja ali obdavčitev dohodkov teh zavezancev v državi rezidentstva po stopnji 0 %.

Posebej je urejeno obdavčenje, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU in obdavčenje, ki velja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU (uporaba Direktive Sveta 2011/96/EU in Direktive Sveta 2003/49/ES). Direktivi določata ugodnosti in upravičenja, ki veljajo med matičnimi družbami in odvisnimi družbami ter med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, če so izpolnjeni določeni pogoji. Več informacij je objavljenih pod Mednarodno obdavčenje, Vprašanja in odgovori, Dividende, obresti in premoženjske pravice, odgovor na vprašanji 3 in 4. 

2.3 Obdavčitev poslovne enote tuje pravne osebe v Sloveniji

Davčne obveznosti tujega podjetja (nerezidenta), ki v Sloveniji opravlja poslovne aktivnosti preko poslovne enote, so naslednje:

  • predložitev davčnega obračuna od dohodkov, ki jih dosega v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji;
  • davek od dohodkov pravnih oseb se obračuna in plača preko davčnega obračuna poslovne enote, po stopnji 19 %,
  • davčno leto je enako koledarskemu, davčni zavezanec pa si lahko izbere davčno leto, ki sovpada z njegovim poslovnim letom. V ta namen davčnemu organu pošlje pisno prošnjo.
  • davčni zavezanci med letom plačujejo akontacijo davka, ki se izračuna glede na davčni obračun iz prejšnjega leta. Zneski akontacij se med letom lahko spreminjajo, če je davčna osnova tekočega leta drugačna od davčne osnove iz preteklega leta; spremembo zavezanci zahtevajo s pisno izjavo.

V skladu s slovensko zakonodajo je dobiček poslovne enote nerezidenta v Sloveniji določen kot dobiček, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti. Poslovni enoti se lahko pripiše tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga ta poslovna enota imela, če bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost oziroma posle. Prihodki, ki so doseženi z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in dejanski stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, se pripišejo tej poslovni enoti, če nastanejo v Sloveniji ali izven nje.

2.4 Obdavčitev poslovanja po mednarodnih pogodbah

Osnovno pravilo, ki je vsebovano v mednarodnih pogodbah določa, da se dobiček podjetja države pogodbenice obdavči samo v državi rezidentstva podjetja, razen, če podjetje posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote. Kadar je ta pogoj izpolnjen, lahko država pogodbenica, v kateri je poslovna enota, obdavči dobiček podjetja druge države pogodbenice, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.

V določene mednarodne pogodbe je vključen poseben člen o dohodkih iz naslova »samostojnih osebnih storitev«, ki določa, da se dohodek, ki ga rezident države pogodbenice ustvari s poklicnimi storitvami ali drugimi samostojnimi dejavnostmi, obdavči samo v državi rezidentstva posameznika, razen, če se dejavnost opravlja preko stalne baze, ki mu je redno na voljo v drugi državi pogodbenici. V tem primeru se lahko v tej drugi državi obdavči samo tolikšen del dohodka, kolikor se ga lahko pripiše tej stalni bazi.

2.5 Primeri opravljanja poslovne dejavnosti v Sloveniji

a) Tuje podjetje, ki v Sloveniji izvaja poslovne aktivnosti

Tuje podjetje, ki želi v Sloveniji izvajati poslovne aktivnosti preko podružnice ali druge pravne oblike, mora svojo aktivnost registrirati v Sloveniji. Podjetja z registriranim sedežem v drugi državi članici EU lahko v Sloveniji izvajajo svoje aktivnosti brez registracije. Kljub temu pa morajo za davčne namene pridobiti davčno številko; po pridobitvi se vpišejo v davčni register.

Pravna oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v Sloveniji in opravlja aktivnosti na območju Slovenije, se mora vpisati v davčni register. Prijavo za vpis v davčni register se predloži finančnemu uradu, na območju katerega bo opravljala dejavnost, in sicer pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Slovenije, opravi pa se na obrazcu DR-04 (samostojni podjetnik pa na obrazcu DR-03). Pri vpisu v davčni register zavezanci prejmejo obvestilo[2], s katerim se zavezanca nerezidenta opozori na davčno obveznost, ki jo ima iz opravljanja dejavnosti v Sloveniji in hkrati spodbudi k temu, da natančneje in z večjo skrbnostjo pravilno ugotovi potencialni obstoj poslovne enote. Nepravilna ugotovitev obstoja poslovne enote ima lahko za posledico izogibanje davčni obveznosti v Sloveniji. O obstoju poslovne enote nerezidenta v Sloveniji se ne vodi posebni ugotovitveni postopek in se ne izda ugotovitvena odločba. Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za obstoj poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, je dolžan predložiti davčni obračun na podlagi samoobdavčitve.

Pravna oseba, ki na območju Slovenije nima registriranega sedeža ali stalne poslovne enote in v Sloveniji opravlja ekonomsko aktivnost, se v Sloveniji šteje tudi za zavezanca za davek na dodano vrednost (DDV). Več informacij o DDV je objavljenih na spletni strani FURS.

b) Opravljanje poslovne dejavnosti v Sloveniji kot samostojni podjetnik ali kot samozaposlena oseba, registrirana v tujini

Posameznik, ki je nerezident in v Sloveniji opravlja dejavnost, je zavezanec za dohodnino, če je v Sloveniji prisoten več kot 183 dni v obdobju katerih koli dvanajstih mesecev in če so bile njegove aktivnosti izvedene v Sloveniji preko (stalne) poslovne enote nerezidenta oziroma stalne baze, ki se nahaja v Sloveniji.

Tuji samostojni podjetnik ali samozaposlena oseba, ki je nerezident in namerava dejavnost v Sloveniji opravljati preko podružnice ali katere koli druge pravne oblike, mora svojo dejavnost v Sloveniji registrirati. Posamezniki iz držav članic EU lahko dejavnost v Sloveniji opravljajo brez registracije, v vsakem primeru pa je treba za davčne namene pridobiti davčno številko, na podlagi katere se vpišejo v register davčnih zavezancev.

Posameznik, ki na območju Slovenije nima registriranega sedeža ali stalne poslovne enote oziroma stalne baze, niti stalnega ali običajnega prebivališča  in v Sloveniji opravlja ekonomsko dejavnost, se v Sloveniji šteje tudi za zavezanca za davek na dodano vrednost (DDV). Več informacij o DDV je objavljenih na spletni strani FURS.

Podrobnejši opis obdavčitve rezidentov in nerezidentov Slovenije najdete tudi v brošuri Mednarodno obdavčenje.


[1] Več o uveljavljanju ugodnosti po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja najdete v nadaljevanju v točkah 1.8 in 1.9.

[2] Vsebina obvestila se nahaja v rubriki Vprašanja in odgovori – stalna poslovna enota v odgovoru na vprašanje št. 19.

Ključne besede:
mednarodno obdavčevanje
nerezident
davčne obveznosti

Zadnji članki iz rubrike:

29.9.2017 12:30:10:
Potrjena vsebina paketa davčnih sprememb

21.9.2017 21:10:09:
Finančni računi iz tujine - Vprašanja in odgovori

21.9.2017 21:37:30:
Obveznosti dolžne skrbnosti glede identificiranja in poročanja v zvezi z računi ZDA - Vprašanja in odgovori

21.9.2017 13:16:38:
Zahtevki in obrazci v zvezi s statusom rezidentstva

20.9.2017 20:37:53:
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila - Vprašanja in odgovori

Najnovejši članki:

22.10.2017 9:29:46:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela (ZID-1A)

19.10.2017 16:21:16:
Izkaz denarnih tokov (e-gradivo)

19.10.2017 13:19:33:
Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

19.10.2017 12:37:36:
Opravljanje dela ali dejavnosti v več državah članicah EU

18.10.2017 19:27:15:
Sprejeta novela Zakona o inšpekciji dela

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT