Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 21.11.2017 16:09:11

Ugotovitev dejanskih lastnikov podjetij in strank - do 19. novembra 2017

Rubrika: Ne spreglejteprint Natisni

Ugotovitev dejanskih lastnikov podjetij in strank - do 19. novembra 2017 Najkasneje do 19. 1. 2018 je treba ugotovljene podatke vpisati v register.

Ugotovitev dejanskih lastnikov podjetja

V zvezi z ugotavljanjem in vpisom podatkov o dejanskih lastnikih v register Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16, v nadaljevanju: ZPPDFT-1) v 176. členu določa obveznost poslovnih subjektov, da v enem letu od uveljavitve ZPPDFT-1 (to je do 19. 11. 2017) ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku oziroma lastnikih v skladu z 41. členom ZPPDFT-1. Najkasneje do 19. 1. 2018 pa morajo te podatke vpisati v register.

Najprimerneje je, da se primarno podatki pridobijo iz originalne dokumentacije, ki je bila predmet vpisa ali podlaga za vpis v poslovni, sodni ali drug javni register.

41. člen zakona določa obveznost poslovnih subjektov v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika

Poslovni subjekti iz 35. in 36. člena tega zakona, vpisani v Poslovni register Slovenije, morajo ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih na način, kot je določeno v 35. in 36. členu tega zakona.

Poslovni subjekti iz 37. člena tega zakona morajo v skladu s 37. členom tega zakona ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku, kadar iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.

Poslovni subjekti iz prejšnjih odstavkov vzpostavijo in upravljajo natančno evidenco podatkov o svojih dejanskih lastnikih, ki se posodablja ob vsaki spremembi podatkov. Vsebina evidence je predpisana v šestnajstem odstavku 137. člena tega zakona.

Podatke o svojih dejanskih lastnikih poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena hranijo pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika po tem zakonu.

V primeru prenehanja poslovnega subjekta iz prvega in drugega odstavka tega člena mora sodišče oziroma organ, ki vodi postopek prenehanja ali statusno spremembo poslovnega subjekta brez znanega naslednika, pred prenehanjem poslovnega subjekta odrediti, da bo zagotovljena hramba podatkov o dejanskih lastnikih v roku iz prejšnjega odstavka.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so:

-        samostojni podjetniki posamezniki,

-        posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,

-        enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter

-        neposredni in posredni proračunski uporabniki.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

42. člen določa posredovanje podatkov.

Poslovni subjekti iz prejšnjega člena brez odlašanja posredujejo podatke o svojih dejanskih lastnikih na zahtevo:

-        zavezancev iz 4. člena tega zakona, kadar jih zahtevajo v zvezi z izvajanjem ukrepov pregleda stranke v skladu s tem zakonom, ali

-        organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzornih organov iz 139. člena tega zakona.

Ugotovitev dejanskih lastnikov strank

4. člen zakona pa določa kdo so zavezanci, ki morajo ugotoviti dejanske lastnike svojih poslovnih partnerjev in izvajati druge ukrepe za odkrivanje in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorzma. Sem spadajo tudi računovodski servisi in davčni svetovalci. Tudi ti morajo do 19. 11. 2017 ugotoviti dejanske lastnike svojih strank.

Ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij izvajajo:

1.      banke, podružnice bank tretjih držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene za neposredno opravljanje bančnih storitev v Republiki Sloveniji;

2.      hranilnice;

3.      plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo ter plačilne institucije in plačilne institucije z opustitvijo držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji prek zastopnika oziroma neposredno;

4.      pošta, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) prek poštne nakaznice;

5.      borznoposredniške družbe;

6.      investicijski skladi, ki prodajajo svoje lastne enote v Republiki Sloveniji; če se investicijski sklad ne upravlja sam, se določba tega zakona, ki velja za zavezanca, uporablja za upravljavca tega sklada;

7.      družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, oziroma zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;

8.      podružnice investicijskega podjetja države članice in podružnice investicijskega podjetja tretje države v Republiki Sloveniji;

9.      podružnice družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;

10.   podružnice upravljavca države članice in podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;

11.   upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov;

12.   upravljavci premostitvenega sklada iz zakona, ki ureja premostitveno zavarovanje poklicnih in vrhunskih športnikov;

13.   ustanovitelji in upravljavci pokojninskih družb;

14.   zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poslov življenjskega zavarovanja), podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene za neposredno opravljanje poslov življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;

15.   izdajatelji elektronskega denarja, izdajatelji elektronskega denarja z opustitvijo, podružnice izdajateljev elektronskega denarja in izdajateljev elektronskega denarja z opustitvijo tretjih držav ter izdajatelji elektronskega denarja in izdajatelji elektronskega denarja z opustitvijo države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščeni za neposredno opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja v Republiki Sloveniji;

16.   menjalnice;

17.   revizijske družbe in samostojni revizorji;

18.   prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo;

19.   zastavljalnice;

20.   pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:

a)    dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,

b)    finančnega zakupa (lizinga),

c)    izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,

d)    izdajanje in upravljanje virtualnih valut, vključno s storitvijo menjave virtualnih valut v običajne valute in obratno,

e)    izdajanja garancij in drugih jamstev,

f)     upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding,

g)    oddajanja sefov,

h)    posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),

i)      zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,

j)      zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,

k)    računovodskih storitev,

l)      storitev davčnega svetovanja,

m)  podjetniških ali fiduciarnih storitev,

n)    prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,

o)    trgovanja z umetninami,

p)    organiziranja ali izvajanja dražb ali

r)    poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami,

s)   izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

 Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III. poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar), vendar le v obsegu, določenem v IV. poglavju tega zakona.

Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni pojem za zavezance oziroma zavezanke iz prvega in drugega odstavka tega člena.

 

43. člen zakona  obravnava pridobivanje podatkov v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika stranke.

Zavezanec ugotovi dejanskega lastnika stranke, tako da pridobi podatke iz 14. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljen pri poslovanju s posamezno stranko, zavezanec pridobljene podatke preveri v taki meri, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričan, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.

 Ne glede na prejšnji odstavek zavezanec ne pridobi podatkov o dejanskem lastniku stranke, če je stranka fizična oseba, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti.

 Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register ter z neposrednim vpogledom v register dejanskih lastnikov, pri čemer se ne sme izključno zanašati na podatke, vpisane v register dejanskih lastnikov.

 Če iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče pridobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, zavezanec pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo, ki ji jih predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.

 Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti na način, opisan v tem členu, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca, pri čemer je zavezanec dolžan uporabiti za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke, kot je predpisano v določbah tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke. Enako ravna zavezanec, če sicer pridobi vse podatke o dejanskem lastniku, vendar jih pridobi le v registru dejanskih lastnikov.

Če zavezanec pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo pisno izjavo, pri čemer je zavezanec dolžan uporabiti za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke, kot je predpisano v določbah tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke.

Naloge in obveznosti zavezancev so naslednje:

Zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zavezanci pri opravljanju svojih dejavnosti izvajajo naloge, določene v tem zakonu in predpisih, ki so sprejeti na njegovi podlagi.

Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:

1.      izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;

2.      vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;

3.      izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;

4.      sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu po določbah tega zakona;

5.      imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;

6.      skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu;

7.      pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

8.      zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc;

9.      izvajanje politik in postopkov skupine ter ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah;

10.   izvajanje drugih nalog in obveznosti po določbah tega zakona in po predpisih, ki so sprejeti na njegovi podlagi.

 

 

Ključne besede:
ugotovitev dejanskih lastnikov
dejanski lastniki
pranje denarja
ocena tveganja pranja denarja
ZPPDFT-1
register dejanskih lastnikov

Zadnji članki iz rubrike:

11.12.2017 8:54:43:
S pos terminali lahko prodate več

24.11.2017 12:06:34:
Nasvet tedna: Kopiranje osebnih dokumentov

21.11.2017 16:53:04:
Ugotavljanje dejanskega lastnika in vpis v register dejanskih lastnikov - Najpogostejša vprašanja in odgovori

21.11.2017 16:10:40:
Poročilo Nevidni lastniki: transparentnost dejanskega lastništva

23.11.2017 13:33:42:
Napotovanje delavcev na delo v tujino v letu 2017 in predvidene novosti za leto 2018

Najnovejši članki:

11.12.2017 22:30:56:
Aneks številka 3 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije

11.12.2017 22:17:44:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-A)

11.12.2017 22:13:13:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2K)

11.12.2017 22:03:38:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2O)

11.12.2017 21:57:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S)

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT