Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.
Računovodja.com - Portal z računovodskimi in davčnimi informacijami

Uporabniška navigacija Uvrsti stran med priljubljene

Prijava:
Uporabnik:

Elektronski naslov, s katerim ste se registrirali ali naročili e-seminar
(primer: ime@vasadomena.si)

 
Geslo:

 




Ste pozabili geslo?

Registracija




Kazalo:
  Prva stran > E- seminarji
Dobrodošli na portalu elektronskih gradiv
> Predložitev letnega poročila in drugih podatkov gospodarskih družb za leto 2019 >> 6. SRS 2016
6.1 Računovodski standardi in izkazovanje ekonomskih kategorij

   Natisni e-gradivo

6. SRS 2016
6.1 Računovodski standardi in izkazovanje ekonomskih kategorij


Posebnosti SRS 2016 so sledeče:

  • Temeljijo na določbah Direktive 2013/34/EU, s spremembami ter spremembah ZGD-1;
  • Uvedena je nova sistematika SRS (standardi I., II., in III);
  • Ne urejajo več konsolidiranja računovodskih izkazov – ker se le-ti izdelujejo po MSRP;
  • Kot samostojni standardi se neposredno ne povezujejo več z MSRP, čeprav tam kjer direktiva oz. ZGD-1 ne določata drugače, sledijo temeljnim pravilom računovodenja po MSRP;
  • Pisani so predvsem za male in srednje organizacije in poenostavljajo pravila računovodenja;
  • Poenostavljajo računovodenje za mikro družbe in poskušajo poenotiti računovodenje za vse organizacije, ki uporabljajo SRS, zato SRS III obravnavajo le posebnosti računovodenja v nekaterih vrstah organizacij, ki so statusnopravno drugače organizirane kot družbe;
  • So prijaznejši do uporabnikov.

Standardi pod I obravnavajo metodiko vsebinskega izkazovanja gospodarskih kategorij in vključujejo:

  • Uvod v SRS in okvir SRS
  • SRS1- Opredmetena osnovna sredstva
  • SRS2- Neopredmetena sredstva
  • SRS3- Finančne naložbe
  • SRS4- Zaloge
  • SRS5- Terjatve
  • SRS6- Naložbene nepremičnine
  • SRS7- Denarna sredstva
  • SRS8- Kapital
  • SRS9- Dolgovi
  • SRS10-Rezervacije
  • SRS11- Časovne razmejitve
  • SRS12-Stroški materiala in storitev
  • SRS13- Stroški dela in stroški povračil
  • SRS14- Odhodki
  • SRS15- Prihodki
  • SRS16-Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti
  • SRS17- Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev

Standardi pod II obravnavajo metodiko oblikovanja predstavljanja gospodarskih kategorij pri zunanjem računovodskem poročanju in vključujejo:

  • SRS20- Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje
  • SRS21- Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje
  • SRS22- Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje
  • SRS23- Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje

Standardi pod III pa obravnavajo posebnosti računovodenja za organizacije v posameznih dejavnostih in posebnosti računovodenja v organizacijah s časovno omejenim delovanjem in vključujejo:

  • SRS 30 – Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih
  • SRS 31 – Računovodske rešitve v zadrugah
  • SRS 32 – Računovodske rešitve za gospodarske javne službe
  • SRS 33 – Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah
  • SRS 34 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih  osebah zasebnega prava
  • SRS 35 – Računovodske rešitve v socialnih podjetjih
  • SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju in likvidaciji

 

STANDARDI POD I [9]

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTA – SRS 1

Opredmetena osnovna sredstva so sredstva v

  • lasti ali
  • finančnem najemu oziroma
  • jih na drug način obvladuje

Opredeljuje jih SRS 1.

Uporabljajo se pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.

Med opredmetena osnovna sredstva sodijo:

  • zemljišča,
  • zgradbe,
  • proizvajalna oprema,
  • druga oprema in
  • biološka sredstva.

V poslovni najem vzeto osnovno sredstvo najemnik pripozna med svojimi osnovnimi sredstvi, kot pravica do uporabe in med obveznostmi kot obveznost iz najema. Izjema od takšnega načina pripoznanja in vrednotenja velja za vse družbe za kratkoročne najeme, mikro in malim družbam pa poslovnega najema ni potrebno usredstviti.

Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva se evidentirajo kot samostojno razpoznavna osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

Osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih pripozna, če:

  • je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim;
  • je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Osnovno sredstvo se ob pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti.

Nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev sestavljajo:

  • nakupna cena,
  • uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter
  • stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve, stroški preizkušanja delovanja sredstva, ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve;
  • Davek na dodano vrednost, ki se ne povrne;
  • stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo do usposobitve, če njihova usposobitev traja dlje kot eno leto.

Opredmetena osnovna sredstva zgrajena ali izdelana v podjetju se ovrednotijo po nabavni vrednosti tako, da upoštevamo:

  • neposredni stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev in izdelava;
  • posredni stroški zgraditve in izdelave, ki jih je mogoče pripisati;
  • stroški izposojanja za njegovo zgraditev ali izdelavo in usposobitev;
  • ne sestavljajo je stroški, ki niso povezani z zgraditvijo in stroški, ki jih trg ne prizna

Nabavna vrednost takega osnovnega sredstva ne more biti višja, kot bi znašala vrednost nakupa.

Velika nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se lahko razporedi na njegove dele, če imajo deli različne dobe koristnosti.

V takšnem primeru se obravnava vsak del posebej.

Po pridobitvi se osnovno sredstvo prične amortizirati. Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva med stroške v ocenjeni dobi njegove koristnosti.

Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo od prvega dne naslednjega meseca, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, pa vse do dokončne izrabe, ne glede na to ali se uporabljajo ali ne. Sredstvo je razpoložljivo za uporabo, ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo.

Izbiramo lahko med:

  • časovno metodo amortiziranja
    • enakomerno časovno amortiziranje
    • padajoče amortiziranje in
  • metodo proizvedenih enot.

Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora organizacija za svojo  računovodsko usmeritev izbrati:

  • model nabavne vrednosti

ali

  • model revaloriziranja, ki se lahko uporablja le za prevrednotenje zemljišč in zgradb.

Oblike prevrednotovanja:

  • v primeru izbrane računovodske usmeritve modela revaloriziranja se prevrednotenje izvaja
    • zaradi uporabe modela revaloriziranja: povečanje ali zmanjšanje knjigovodske vrednosti in
    • ob ugotovljenih oslabitvah opredmetenih osnovnih sredstev
  • v primeru izbrane računovodske usmeritve modela nabavne vrednosti se prevrednotenje izvaja ob ugotovljenih oslabitvah opredmetenih osnovnih sredstev.

NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA - SRS 2

Neopredmeteno sredstvo (v nadaljevanju NS) je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki fizično ne obstaja...SRS 2.1. NS izpolnjuje sodilo razpoznavnosti, če:

a.      je ločljivo od organizacije ali

b.     izhaja iz pogodbenih in drugih pravnih pravic.

NS se pripozna v računovodskih izkazih, če:

  • je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim;
  • je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Neopredmetena sredstva so – SRS 2.2.:

  • Dolgoročno odloženi stroški razvijanja, če so izpolnjeni vsi pogoji za pripoznanje iz SRS 2.12;
  • Pravice (patenti, licence, koncesije, blagovne znamke in druge pravice) ter
  • V dobro ime prevzete organizacije (podjema).

NS, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se štejejo:

  • Uvozne in nevračljive nakupne dajatve po odštetju popustov;
  • Vsi neposredno pripisljivi stroški usposobitvi NS za uporabo ter
  • Stroški izposojanja do nastanka NS, če to nastaja dlje kot eno leto.

Neopredmetena sredstva se razvrščajo na:

  • neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti (se amortizirajo) in
  • neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti (se le prevrednotujejo zaradi oslabitve).

Dobro ime se amortizira v končni (določeni) dobi koristnosti oziroma v petih letih, če določene dobe koristnosti ni mogoče zanesljivo oceniti.

Po pripoznanju se NS tudi prevrednotujejo. Prevrednotenje je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Njihova knjigovodska vrednost se zmanjša izključno zaradi oslabitve. NS se ne revalorizirajo.

FINANČNE NALOŽBE - SRS 3

Finančne naložbe so del finančnih sredstev podjetja, ki jih ima z namenom, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih povečala svoje finančne prihodke.

Finančne naložbe se pri začetnem pripoznavanju razvrstijo v:

  • Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
    • Namenjene trgovanju;
    • Praviloma kratkoročne naložbe;
    • Če se tako odloči podjetje samo in obstaja delujoči trg;
    • Ne smejo se prerazvrstiti, ker so bile pridobljene za trgovanje;
  • Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo
    • Naložbe z določenimi ali določljivimi plačili in
    • Določeno zapadlostjo v plačilo
  • Posojila
    • Naložbe z določenimi ali določljivimi plačili in
  • Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
    • Tista, ki niso razvrščena v nobeno od prejšnjih kategorij.

Pripoznane finančne naložbe mora organizacija ob začetnem pripoznavanju izmeriti po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla, razen za prvo skupino naložb, ko stroški posla predstavljajo stroške obdobja.

Finančne naložbe se v poslovnih knjigah in bilanci stanja pripoznajo, če je verjetno, da:

  • Bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo;
  • Je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Po začetnem pripoznanju se finančne naložbe tudi prevrednotujejo. Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje na pošteno vrednost, prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave oslabitve.

Po začetnem pripoznanju finančne naložbe merimo kot sledi:

  • Finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida , pri čemer se dobički in izgube vključujejo v poslovni izid kot finančni prihodki in finančni odhodki;
  • Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, ki se izmerijo po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere;
  • Finančne naložbe v posojila, ki se izmerijo po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere;
  • Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki se izmerijo po pošteni vrednosti, pri čemer se dobički in izgube vključujejo v kapital kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

Finančne naložbe v odvisne in pridružene organizacije (podjetja) se merijo le po nabavni vrednosti.

Finančne naložbe, ki nimajo tržne vrednosti oz. njihove poštene vrednosti ni mogoče izmeriti, se merijo po nabavni vrednosti.

Za finančne naložbe, ki niso razvrščene v finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je na vsak dan bilance stanja treba oceniti, ali obstaja dokaz o morebitni oslabljenosti, kar povzroči potrebo po prevrednotenju finančnih naložb zaradi oslabitve.

ZALOGE – SRS 4

Zaloge so sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja.

Zaloge v poslovnih knjigah pripoznamo, če:

  • Je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi in
  • Je mogoče nabavno oziroma stroškovno ali pošteno vrednost zanesljivo izmeriti.

Začetno merjenje zalog:

  • Količinska enota zalog materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznavanju vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive dajatve ter neposredni stroški nabave, vključno z davkom na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.
  • Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po proizvajalnih stroških, lastno ceno oziroma spremenljivimi proizvajalnimi stroški;

Cena zalog lahko vključuje stroške izposojanja za financiranje zalog, ko gre za dolgotrajne proizvajalne procese, vendar zaradi tega vrednost zalog ne sme presegati čiste iztržljive vrednosti.

V primeru, da se cene novo nabavljenih zalog, ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za vrednotenja porabe uporablja metoda zaporednih cen FIFO in metoda tehtanih povprečnih cen (metoda drsečih tehtanih povprečnih cen ali za obdobje).

Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek. Tako se evidentira tudi pri popisu ugotovljeni primanjkljaj.

Prevrednotenje zalog kot sprememba njihove knjigovodske vrednosti:

  • Zaloge se vrednotijo po manjši izmed izvirne in čiste iztržljive vrednosti, razen bioloških sredstev, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti;
  • Ni prevrednotenja zaradi okrepitve;
  • Vrednost zalog ni nadomestljiva:
    • če so zaloge poškodovane,
    • če so delno ali v celoti zastarele, ali
    • če se prodajne cene znižajo.

Zmanjšanje vrednosti zalog na čisto iztržljivo vrednost, obremenjuje poslovne odhodke.

TERJATVE - SRS 5

Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati določeno plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opraviti kake storitve.

Delimo jih na :

  • terjatve do kupcev ali prevzemnikov terjatev ali drugih financerjev prodanih proizvodov ali opravljenih storitev,
  • terjatve do dobaviteljev
    • prejeti avansi
    • prejete varščine
    • prejeti blagovni krediti,
  • terjatve do udeležencev delitve pri poslovem izidu,
  • terjatve do financerjev (za nevplačan kapital ali obresti),
  • druge terjatve (do zaposlenih, do države,....).

Terjatve izkazujemo:

  • ločeno za domače in tuje
  • ločeno dvomljive in sporne
  • ločeno oslabitev na podlagi ocene ali na podlagi posameznih računov.

Potrebno je uskladiti valutne razlike na dan 31.12. za vse terjatve, ki so nominirane v tuji valuti z izbranim tečajem ( priporočilo tečaj BS).

Terjatve se v poslovnih knjigah in bilanci stanja pripoznajo kot sredstvo, če:

  • je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njimi, in
  • je mogoče izvirne vrednosti zanesljivo izmeriti.

Pripoznavanje terjatev kot sredstva se v poslovnih knjigah in bilanci stanja odpravi, če se ne obvladuje več na njih vezanih pogodbenih pravic. To se zgodi takrat, če se pravice do koristi, podrobno določene v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali če se odstopijo.

Terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz usteznih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali zmanjšajo (naknadni popusti, vračila blaga,...) in jih evidentiramo na povečanje poslovnih ali finančnih prihodkov oziroma na zmanjšanje poslovnih ali finančnih prihodkov.

Terjatve delimo na dolgoročne in kratkoročne, in sicer glede na rok zapadlosti po datumu bilance stanja (meja je eno leto). Če je poslovni cikel daljši od leta dni, se med kratkoročne terjatve vštevajo tudi terjatve z rokom zapadlosti po več kot letu dni.

Terjatve se praviloma merijo po odplačni vrednosti. Terjatve je potrebno prevrednotiti v primeru njihove oslabitve (zmanjšanja) oziroma zaradi morebitne kasnejše odprave oslabitev (povečanja) njihove vednosti na udenarljivo vrednost. V primeru izgube zaradi prevrednotenja na nižjo udenarljivo vrednost, je potrebno knjigovodsko vrednost terjatve zmanjšati s preračunom na kontu popravka vrednosti. Izguba bremeni prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami. Vrednost morebitne kasnejše razveljavitve izgube se obravnava kot prevrednotovalni poslovni prihodek v zvezi s terjatvami.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE – SRS 6

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe.

Med naložbene nepremičnine sodijo:

  • zemljišča, posedovana za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe, in ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju;
  • zemljišča, za katera organizacija ni določila prihodnje uporabe;
  • zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v enkratni ali večkratni poslovni najem; in
  • prazne zgradbe, posedovane za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem.

Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo, če je:

  • verjetno, da bodo v organizacijo pritekale prihodnje gospodarske koristi, povezane z njo;
  • njeno nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Naložbene nepremičnine, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cene in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Takšni stroški vključujejo pravne storitve, davke od prenosa nepremičnin, stroške izposojanja pod določenimi pogoji in drugi stroški posla.

Sprememba SRS 6 se nanaša na računovodenje najemov pri najemnikih. Če ima najemnik naložbeno nepremičnino v najemu, jo pripozna po vrednosti pravice do uporabe. Za merjenje pravice do uporabe in obveznosti iz najema, najemnik smiselno uporabi določbe SRS 1.27.

Za merjenje naložbenih nepremičnin po pripoznanju mora organizacija za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model poštene vrednosti.

Izbrano usmeritev mora uporabljati za vse naložbene nepremičnine.

Naložbena nepremičnina se meri po modelu nabavne vrednosti tako kot opredmeteno osnovno sredstvo v skladu s SRS 1.

Torej se takšna naložbena nepremičnina tudi amortizira, lahko tudi slabi.

Naložbene nepremičnine merjene po pošteni vrednosti, se ne amortizirajo, ampak se ugotavlja le sprememba poštene vrednosti. Povečanje poštene vrednosti se evidentira kot prevrednotovalne finančne ali poslovne prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin, zmanjšanje poštene vrednosti pa kot prevrednotovalne finančne ali poslovne odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin.

Prihodki in odhodki iz prevrednotenja na pošteno vrednost se upoštevajo v poslovnem izidu v trenutku prevrednotenja.

DENARNA SREDSTVA - SRS 7

Denar je zakonito plačilno sredstvo in vključuje: gotovino, knjižni denar in denar na poti.

Gotovina je denar v blagajni, ki sicer v obliki bankovcev in kovancev. Knjižni denar je dobroimetje na računih pri banki ali drugi finančni instituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji, do vpisa dobroimetja pri njej.

Med denarna sredstva se uvrščajo tudi denarni ustrezniki (kratkoročni depoziti in vloge v bankah), ki so namenjeni zagotavljanju plačilne sposobnosti. Izdani čeki in denar na poti se ne obravnavajo kot denarna sredstva. Prav tako vrednotnice niso denar, ampak jih evidentiramo med aktivnimi časovnimi razmejitvami.

Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se spremeni valutni tečaj.

KAPITAL - SRS 8

Celotni kapital izraža lastniško financiranje podjetja in z vidika podjetja njegovo obveznost do lastnika, če ne prej, pa ob prenehanju delovanja podjetja.

Celotni kapital se obvezno razčlenjuje na:

  • vpoklicani kapital,
  • kapitalske rezerve,
  • rezerve iz dobička,
  • revalorizacijske rezerve,
  • rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti,
  • preneseni čisti dobiček ali izguba iz prejšnjih let,
  • nerazdeljeni čisti dobiček ali izgubo poslovnega leta.

V SRS8 je mogoče najti vse podrobnosti glede razvrščanja kapitala, pripoznavanja in odpravljanja kapitala, začetnega računovodskega merjenja kapitala in prevrednotenja kapitala.

DOLGOVI - SRS 9

Dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev.

SRS 9 obravnava poslovne in finančne dolgove, tako kratkoročne, kot dolgoročne. Dolgoročna obveznost je obveznost, ki zapade v plačilo v roku, daljšem od leta dni.

Finančni dolgovi se pojavljajo, ker posojilodajalci vnašajo v podjetje (organizacijo) denarna sredstva ali ker z denarjem poplačujejo njegove poslovne dolgove – npr.: dobljena posojila.

Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlenih za opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi, obveznosti do države za davke,….

Dolgove delimo na dolgoročne in kratkoročne (meja eno leto). Organizacije zapadle dolgove in tiste dolgoročne dolgove, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, v bilanci stanja razvrsti pod kratkoročne dolgove.

Dolgovi se pripoznajo kot obveznost če:

  • je verjetno, da se bodo zaradi njegove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi (predvsem denarna sredstva);
  • je znesek za njegovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti.

Dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki v primeru finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo poslovnega dolga, v primeru poslovnih dolgov pa prejem proizvoda, blaga, opravljeno storitev, opravljeno delo….

Dolgovi se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana in se ne bo poravnala.

Prevrednotenje se opravi pri dolgovih, izraženih v tuji valuti zaradi tečajnih razlik, pri čemer nastanejo finančni prihodki ali finančni odhodki.

DOLGOROČNE REZERVACIJE - SRS 10

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Namen je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov.

Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in BS pripoznajo, če

  • Zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali posredna);
  • Je verjetno, to je bolj možno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi in
  • Je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti
  • „Bolj možno kot ne“, pomeni, da obstaja verjetnost, večja od 50%, da obveza organizacije obstaja. Če je bolj možno kot ne, da sedanja obveza ne obstaja, organizacija razkrije pogojno obveznost. Prav tako tudi, če zneska ni mogoče oceniti.

Rezervacije se oblikujejo za:

  • Reorganizacijo podjetja;
  • Razgradnja opredmetenih osnovnih sedstev;
  • Kočljive pogodbe;
  • Jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi;
  • Dana jamstva;
  • Druge rezervacije.

Iz SRS 10.10. do 10.16. je mogoče ugotoviti začetno vrednost oblikovane rezervacije po posameznih vrstah rezervacij, opredeljenih v predhodnem odstavku.

Rezervacije se ne prevrednotujejo, vendar se na koncu obdobja zneski oblikovanih rezervacij lahko popravijo zaradi spremembe ocene potrebnih rezervacij. Lahko se zmanjšajo (odpravijo), kar pomeni zmanjšanje knjigovodske vrednosti rezervacij in prenos v ustrezne prihodke. Lahko se povečajo tako, da se poveča knjigovodska vrednost rezervacij in ustrezni odhodki.

Posebnost so aktuarski dobički in izgube iz naslova obvez za odpravnine ob upokojitvi, ki se ne pripoznajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Rezerve, oblikovane iz tega naslova se odpravijo v preneseni čisti poslovni izid v ustreznem delu sorazmerno, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno.

ČASOVNE RAZMEJITVE  - SRS 11

Ta standard združuje stari SRS 2 – dolgoročne aktivne časovne razmejitve, SRS 10 – DPČR in SRS 12 – KČR. Torej vse časovne razmejitve obravnava SRS 11.

Ločimo aktivne in pasivne časovne razmejitve.

Z aktivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti odloženi stroški ( odhodki ) in prehodno nezaračunani prihodki.

S pasivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti vnaprej vračunani stroški ( odhodki ) in odloženi prihodki. Med odloženimi prihodki se izkazujejo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev ali pokrivanje posameznih stroškov. V prihodke se prenašajo v višini obračunane amortizacije od tako pridobljenih sredstev.

Časovne razmejitve se ne prevrednotujejo. Potrebno je pred sestavo računovodskih izkazov preveriti realnost in upravičenost njihovega oblikovanja.

STROŠKI MATERIALA IN STORITEV – SRS 12

Stroški materiala so cenovno izraženi potroški neposrednega materiala in tistega dela materiala, ki sestavlja splošne proizvajalne stroške ter splošne stroške nabave, uprave in prodaje. S stroški materiala se razumejo tudi vrednosti normalnega kala in loma, porabljene energije in porabljenih nadomestnih delov.

Stroški storitev so stroški, ki niso pojmovani kot stroški materiala, amortizacije, osebnih dohodkov. Takšno naravo imajo stroški prevoznih storitev, proizvajalnih stopenj, ki jih opravijo druga podjetja, storitev vzdrževanja, reklame in reprezentance, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in podobni.

Stroški dajatev, ki niso vezane na plačo in stroški financiranja ter stroški šolnin, štipendij, povezanih s poslovanjem so stroški v širšem pomenu. Stroški materiala in storitev se lahko glede na izbrano metodo vrednotenja zalog zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov in ni nujno da vplivajo na odhodke obdobja.

Knjigovodska vrednost zalog je lahko višja od dejanske iztržljive vrednosti, kar pomeni, da je zaloge potrebno prevrednotiti na čisto iztržljivo vrednost. Zmanjšanje vrednosti zalog predstavlja prevrednotovalni odhodek v zvezi z zalogami.

STROŠKI DELA IN STROŠKI POVRAČIL – SRS 13

Stroški dela so vse oblike zaslužkov. Kot zaslužki se obravnavajo tudi vsa plačila poslovodstvu, ne glede na pravno obliko pogodbenega razmerja;

Kot strošek dela se obravnavajo tudi povračila, npr.: stroški za prevoz na delo in z dela in stroški zagotovitve prehrane med delom.

Kot stroški plač se obravnavajo tudi zneski, ki se razdelijo zaposlenim glede na doseženi dobiček v posameznem poslovnem letu;

Zaposleni je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali poslovodja organizacije, ne glede na pravno podlago.

Stroški dela vsebujejo:

  • plače, ki pripadajo zaposlenim v bruto znesku ne glede na poslovni izid ter tisti del dajatev za socialno in pokojninsko zavarovanje, ki ga podjetje dodatno obračunava glede na te plače;
  • nadomestila plač, ki pripadajo zaposlenim za obdobje ko ne delajo v bruto znesku;
  • dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlenim ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem;
  • odpravnine in drugi dohodki;
  •  ter tisti del dajatev za socialno in pokojninsko zavarovanje, ki se dodatno obračunajo od plač in ostalih stroškov dela.

Deleži zaposlenih iz dobička se pojavijo, kadar podjetje doseže čisti dobiček in obstajajo pravne podlage zanje.

Plača je zaslužek zaposlenega za opravljeno delo. Nadomestilo plače je zaslužek zaposlenega za čas, ko ne dela.

Stroški dela in deležev zaposlenih iz dobička se ne prevrednotujejo.

ODHODKI – SRS 14

Odhodki so zmanjšanje gospodarskih koristi v obliki zmanjšanja sredstev ali povečanja dolgov. Bistveno je časovno ustrezno izkazovanje odhodkov – obdobje.

Odhodke delimo na poslovne, finančne in druge odhodke.

POSLOVNI ODHODKI:

  • Stroški blaga, materiala in storitev;
  • Stroški dela;
  • Odpisi vrednosti;
  • Drugi poslovni odhodki;
  • Prevrednotovalni poslovni odhodki.

FINANČNI ODHODKI:

  • Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb;
  • Finančni odhodki iz finančnih obveznosti;
  • Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti.

DRUGI ODHODKI (neobičajne postavke)

  • Denarne kazni, odškodnine in druge neobičajne postavke.

Poleg navedenega se je potrebno seznaniti s posameznimi odhodki in izpolnjevanjem pogojev za pripoznavanje.

PRIHODKI - SRS 15

Prihodki so povečanje gospodarskih koristi v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov. Prihodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge.

POSLOVNI PRIHODKI:

  • Prihodki od prodaje – ni pomembnih tveganj glede dokončanja in plačila;
  • Drugi poslovni prihodki (povezani s poslovnimi učinki: subvencije, dotacije, premije, …);
  • Prevrednotovalni poslovni prihodki: ob odtujitvi OOS in NS (prodajna vrednost>od knjigovodske);

FINANČNI PRIHODKI:

  • V zvezi s finančnimi naložbami (dividende);
  • V zvezi s terjatvami (obresti);
  • Prevrednotovalni finančni prihodki: ob povečanju poštene vrednosti finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, ob odtujitvi finančnih naložb v primeru presežka prodajne vrednosti nad knjigovodsko in ob odpravi oslabitev finančnih naložb.

DRUGI PRIHODKI:

  • Neobičanje postavke – niso povezane s poslovanjem.

Poleg navedenega se je potrebno seznaniti s posameznimi prihodki in izpolnjevanjem pogojev za pripoznavanje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti stopnji dokončanju del in sodilom za pripoznanje.

NOVOST:

V Ur.l. RS št. 57/2018 je bil objavljen nov SRS 15 (2019), ki nadomešča SRS 15 (2016). Obvezna uporaba je od 1.1.2019 dalje, dana pa je bila tudi možnost predčasne uporabe – torej pri evidentiranju prihodkov za leto 2018.

Zato na tem mestu navajamo le nekaj novosti:

Ključne novosti v SRS 15 (2019) se nanašajo na prihodke od prodaje, in sicer so novosti povzete po novem MSRP 15.

Prihodki od prodaje po novem so tisti, ki izhajajo iz pogodb s kupci o prodaji blaga in storitev. Prihodki od prodaje odražajo prenose (dobave) pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v višini pričakovanih nadomestil, do katerih bo organizacija upravičena v zameno za to blago in storitve. Torej prodajne vrednosti prodanega blaga in storitev zamenjujejo transakcijske cene, to so zneski pričakovanih nadomestil za dobavo oziroma opravitev storitev, ki pa niso nujno enake prodajnim cenam, zato je omenjene razlike potrebno upoštevati pri pripoznavanju prihodkov.

UGOTAVLJANJE IN MERJENJE POŠTENE VREDNOSTI – SRS 16

Ta standard obdeluje:

  • Opredelitev in merjenje poštene vrednosti;
  • Ugotavljanje poštene vrednosti za nefinančna sredstva;
  • Tehnike ocenjevanja vrednosti;
  • Vložke za tehnike ocenjevanj vrednosti ter;
  • Hierarhija za določanje poštene vrednosti.

Pri določanju poštene vrednosti sicer ni novosti, novost je le, da so pravila od 1.1.2016 zapisana v SRS 16, po starih standardih pa se je uporabljal MSRP neposredno.

OSLABITEV OREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV – SRS 17

Ta standard obdeluje:

  • Opredelitev oslabitve in področje uporabe standarda;
  • Kdaj oceniti nadomestljivo vrednost;
  • Merjenje nadomestljive vrednosti;
  • Oslabitev dobrega imena ter
  • Razveljavitev izgube zaradi oslabitve.

OOS in NS je oslabljeno kadar knjigovodska vrednost OOS in NS presega nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi slabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni odhodek.

Sredstvo slabimo, če obstajajo znamenja iz notranjih in zunanjih virov informacij SRS 17.5 in 17.6.

Do sedaj je slabitev urejal MRS 36, od 1.1.2016 dalje pa so pravila iz MRS 36 prenesena v SRS 17.

 

STANDARDI POD II[10]

RAČUNOVODSKI IZKAZI SRS 20, 21, 22, 23

Standardi pod II obravnavajo računovodske izkaze za zunanje poročanje, ki se v bistvu niso spremenili, vendar so nekatere postavke spremenjene zaradi sprememb posameznih SRS pod I.

Obravnavajo:

  • Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje – SRS 20
  • Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje – SRS 21
  • Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje – SRS 22
  • Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje – SRS 23

Členitev in oblike računovodskih izkazov so poenotene za vse organizacije. V SRS 30-39 bodo določene le posebnosti, ki so za določeno organizacijo specifične (npr.: posebnosti kapitalskih postavk v bilanci stanja posameznih organizacij).

 

STANDARDI POD III[11]

Za SRS v tej skupini velja enaka logika: v teh standardih so zapisane izključno posebnosti posameznih organizacij (v glavnem v kapitalu), za vse ostalo (pripoznavanje, vrednotenje, merjenje,…) veljajo splošni SRS.

Standardi pod III so sledeči:

  • SRS 30 – Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih
  • SRS 31 – Računovodske rešitve v zadrugah
  • SRS 32 – Računovodske rešitve za izvajalce gospodarskih javnih služb
  • SRS 33 – Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah
  • SRS 34 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava
  • SRS 35 – Računovodske rešitve v socialnih podjetjih
  • SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju ali likvidaciji

[9] Povzeto po Slovenski računovodski standardi 2016 . Uradni list RS, št. 95/2015 s spremembami.

[10] Povzeto po Slovenski računovodski standardi 2016 . Uradni list RS, št. 95/2015.

[11] Povzeto po Slovenski računovodski standardi 2016 . Uradni list RS, št. 95/2015.

<<Nazaj                Kazalo                >>Naprej

Pojdi na stran: | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | Način predložitve letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov | 6. SRS 2016
6.1 Računovodski standardi in izkazovanje ekonomskih kategorij | 7 SRS 2016 IN PODATKI V BILANCI STANJA IN IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2019 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53

Ustvarjeno: 24.02.2020 ob 09:09:33
Natisni trenutno stran    Natisni trenutno stran in vse podstrani    Natisni celotno e-gradivo