Natisnjeno s strani Racunovodja.com

Kazalo:

  • Predložitev letnega poročila in drugih podatkov gospodarskih družb za leto 2019

  • Predložitev letnega poročila in drugih podatkov gospodarskih družb za leto 2019






    1 UVOD


    Sprememba ZGD-1I (URL 55/15) določa pomembne novosti na področju poslovnih knjig in letnega poročila, ki so se  pričele uporabljati  s 1.1.2016 in torej veljajo pri sestavljanju letnih poročil za leto 2019. ZGD-1 se je malenkostno dopolnil tudi v letu 2017, in sicer na področju poročanja za družbe, ki se revidirajo, poročanja o popravkih letnih poročil na AJPES in vodenju poslovnih knjig za samostojnega podjetnika.  

    SRS 2016 so bili spremenjeni v letu 2018, spremembe pa so bile objavljene v Ur. l. RS št. 81/2018 in se uporabljajo od 1.1.2019 dalje. Glavnina sprememb se nanaša na evidentiranje sredstev vzetih v poslovni najem  pri najemniku. V letu 2018 je bil sprejet tudi  nov SRS 15 (2019) - Prihodki, ki je bil objavljan v Ur. l. RS št. 57/2018 in se obvezno uporablja od 1.1.2019 dalje.  

    V gradivu so opisani zakoni in standardi, ki veljajo pri sestavitvi letnega poročila gospodarskih družb za leto 2019.

    Sprejetje SRS 2016 in> ZGD-1I (kot posledica uskladitve nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU) je povzročilo temeljne spremembe pri vrednotenju gospodarskih kategorij in pri sestavljanju letnega poročila.

    Namen tega sestavka je na kratko opozoriti na zakonodajo, ki so jo gospodarske družbe oziroma odgovorne osebe dolžne upoštevati pri evidentiranju poslovnih dogodkov in sestavljanju letnega poročila za leto 2019.


    [1] Slovenski računovodski standardi 2016 (Uradni list RS, št. 95/2015, 74/2016, 23/2017)

    [2] ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr., 10/08, 68/08 in 42/09, v Uradnem listu RS, št. 65/09 je bilo objavljeno uradno prečiščeno besedilo ZDG: ZGD-1-UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/2017)





    2 PRAVNA PODLAGA ZA RAČUNOVODENJE IN SESTAVITEV LETNEGA POROČILA GOSPODARSKIH DRUŽB
    2.1 Pravna podlaga za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil


    [3]

    Direktiva 2013/34/EU

    Tako kot na ostalih področjih, je tudi na področju računovodenja  Slovenija dolžna upoštevati pravni red Evropske unije (v nadaljevanju EU). Sprejeta je bila Direktiva 2013/34/EU (spremenjena z Direktivo 2014/95/EU), ki je prinesla glavna pravila računovodenja za družbe EU. S to direktivo naj bi bile poenotene in usklajene zahteve računovodskega poročanja po vsej EU.

    Zakon o gospodarskih družbah

    Za gospodarske družbe (v nadaljevanju družbe) ter samostojne  podjetnike posameznike (v nadaljevanju podjetniki) je vodenje poslovnih knjig ter izdelovanje letnih poročil  predpisano z Zakonom o gospodarskih družbah (Ul. RS št. 42/2006 in spremembe – v nadaljevanju ZGD-1). Za računovodenje je še posebno pomembna predzadnja sprememba ZGD-1I, ki je v pravni red Republike Slovenije prenesla novo računovodsko direktivo 2013/34/EU. Spremembe Spremembe ZGD-1 na področju računovodenja so se pričele uporabljati s 1.1.2016. Tej spremembi so sledili tudi novi SRS, ki so se pričeli uporabljati s 1.1.2016.  V Ul. RS št. 57/2018 je bil objavljen nov SRS 15 (2019) – Prihodki, za katerega je uporaba obvezna od 1.1.2019 dalje, lahko pa so jih zavezanci  uporabljali že za leto 2018. Predčasno uporabo je bilo  potrebno v letnem poročilu razkriti.

    Direktiva 2013/34/EU je bila spremenjena z Direktivo 2014/95/EU glede razkrivanja nefinančnih informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin. Ta sprememba Direktive je upoštevana v spremembi ZGD-1J, ki se uporablja od 15.4.2017 dalje.

    Iz določb v 54. členu  ZGD-1 izhaja, da so družbe  dolžne voditi poslovne knjige in sestavljati   letna poročila:

    • v skladu s tem zakonom in SRS ali MSRP,
    • ob upoštevanju pojasnil slovenskih  računovodskih standardov, ki jih sprejme SIR.

    V skladu z MSRP, ki so določeni z Uredbo 1606/2002/ES in Uredbo 1126/2008/ES vodijo poslovne knjige:

    • družbe zavezane h konsolidaciji;
    • banke,
    • zavarovalnice in
    • druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za pet let.

    Družbe, ki vodijo poslovne knjige v skladu z MSRP, morajo pri sestavi letnega poročila upoštevati novi MSRP 9 – Finančni instrumenti in novi MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci.

    Vse ostale družbe  in podjetniki vodijo poslovne knjige v skladu s SRS.

    Slovenski računovodski standardi 2016

    Slovenska podjetja, ustanovljena po ZGD-1 in drugi uporabniki (društva, zavodi, ,,,) morajo izdelovati računovodske izkaze po slovenskih računovodskih standardih, ki so samostojni in se ne sklicujejo več na MSRP. MSRP se štejejo le kot strokovni dosežki. Pravila merjenja in vrednotenja ekonomskih kategorij so enaka za vse organizacije, ne glede na statusno in pravnoorganizacijsko obliko.


    [3] Direktiva 2013/34/EU, spremenjena z Direktivo 2014/95/EU;

    Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB3, 33/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/17);

    Slovenski računovodski standardi – SRS 2016 (Uradni list RS, št.95/2015, 74/2016, 23/2017, 81/2018);

    Nov SRS 15 (2019) – Prihodki (Uradni list RS, št. 57/2018)

    Mednarodni računovodski standardi oziroma Mednarodni standardi računovodskega poročanja – MRS oz. MSRP.





    2.2 Pravna podlaga za javno objavo podatkov in za državno statistiko


    • Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/17);
    • Navodilo o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Uradni list RS, št. 86/16, 76/17);
    • Navodilo za vnos in kontrolo podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih gospodarskih družb v Excelovo preglednico  (LP-Navodilo_za EXCEL_preglednico_GD_2018_1_0.doc




    3.1 Pravila računovodenja


    ZGD-1 ureja vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil  za gospodarske družbe – to so pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.

    Sprememba ZGD-1I (URL 55/15) določa pomembne novosti  na področju poslovnih knjig in letnega poročila, ki so pričele veljati s 1.1.2016, malenkostne spremembe pa so bile sprejete v ZGD-1J (URL 15/17), ki so začele veljati 15.4.2017. Navedena pravna podlaga se uporablja pri izdelavi letnega poročila za gospodarske družbe in samostojne podjetnike za leto 2019.

    Gospodarske družbe so:

    • kapitalske družbe (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba),
    • osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba).

    ZGD-1 v osmem poglavju (splošne določbe) določa, da morajo družbe voditi poslovne knjige, jih enkrat letno zaključiti ter izdelovati letna poročila v skladu z določbami ZGD-1, in  SRS ali  MSRP.

    SRS (2016), spremembe SRS (2016) in nov SRS 15 (2019), ki jih je sprejel SIR v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, določajo podrobnejša pravila o računovodenju, zlasti:

    • vsebino in členitev izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala,
    • pravila o vrednotenju računovodskih postavk in
    • pravila o vsebini posameznih postavk v računovodskih izkazih in pojasnilih teh postavk v prilogi k izkazom.

    Nekatere družbe so dolžne sestavljati računovodske izkaze v skladu z MSRP, in sicer:

    • banke,
    • zavarovalnice,
    • druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za pet let in
    • družbe, ki so zavezane h obvezni konsolidaciji, morajo sestavljati konsolidirano letno poročilo v skladu z MSRP.




    3.2 Splošna pravila o letnem poročilu


    Iz ZGD-1 izhaja, da morajo družbe in podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti  v skladu z ZGD-1 in v skladu s SRS ali MSRP, če ZGD-1 ne določa drugače. Poslovno leto pa se lahko razlikuje od koledarskega. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo, konsolidirano letno poročilo pa v štirih mesecih po koncu poslovnega leta.

    Iz ZGD-1 izhaja tudi, da morajo biti poslovne knjige vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, razen če zakon ne določa drugače. Vse družbe pa morajo pri vodenju knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme SIR v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99.

    Sestavine letnega poročila in členitev izkazov so odvisne od vrste in narave ter velikosti družbe oz. podjetja.

    Družbe se po ZGD-1 razvrščajo na:

    • mikro družbe,
    • majhne družbe,
    • srednje družbe in
    • velike družbe

    na podlagi podatkov iz dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan letne bilance stanja.

    Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:

    • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
    • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 eurov, in
    • vrednost aktive ne presega 350.000 eurov.

    Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril:

    • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
    • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 eurov, in
    • vrednost aktive ne presega 4.000.000 eurov.

    Srednja družba je družba, ki ni mikro, niti majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril:

    • povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 250,
    • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 eurov, in
    • vrednost aktive ne presega 20.000.000 eurov.

    Velika družba je družba, ki ni niti mikro, niti majhna, niti srednja družba glede na merila o razvrščanju. V  vsakem primeru se za namene vodenja poslovnih knjig in izdelave letnih poročil za velike    družbe štejejo:

    • Subjekti javnega interesa (družbe katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, kreditne inštitucije in zavarovalnice)
    • Borza vrednostnih papirjev
    • Družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo

    Družbe se prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe, če na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat presežejo ali nehajo presegati merila za posamezni velikostni razred.





    3.3 Konsolidirano letno poročilo


    Priprava konsolidiranega letnega poročila je obvezno za družbo s sedežem v RS, ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v RS ali zunaj nje (odvisne družbe).

    Družba je obvladujoča, če je izpolnjen eden od pogojev:

    • Če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi,
    • Če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali NS druge družbe in je hkrati družbenik te družbe,
    • Če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja,
    • Če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi ali
    • Ima prevladujoč vpliv nad drugo družbo oziroma ga dejansko izvaja ali si podredi vodenje te družbe.

    Konsolidiranega letnega poročila ni potrebno izdelati obvladujoči družbi, ki skupaj z odvisnimi družbami ne dosega pogojev za veliko družbo, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20%: torej zaposleni nad 250, čisti prihodki od prodaje 48 mio EUR, aktiva nad 24 mio EUR. Ta kriterij pa ne velja, če je obvladujoča družba ali katera od odvisnih družb subjekt javnega interesa;

    Konsolidiranega letnega poročila ni potrebno izdelati obvladujoči družbi, ki ima le odvisne družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote.

    Obvladujoča družba, s katere vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in je hkrati odvisna družba države članice, ni dolžna izdelati konsolidiranega LP (izvzeta družba), če je družba iz države članice 100% lastnica, oz. 90% lastnica in ostali družbeniki soglašajo z izvzetjem. Izvzeta družba mora biti vključena v konsolidacijo obvladujoče družbe iz države članice.

    V konsolidacijo ni potrebno vključiti odvisne družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote.

    Konsolidirano letno poročilo se sestavi na isti presečni dan kot letno poročilo obvladujoče družbe in je sestavljeno iz konsolidiranega računovodskega poročila in poslovnega poročila družb, vključenih v konsolidacijo in obsega: KBS, KIPI, KIVD, KIDT in KIGK, ter priloge h KRI.

    V konsolidiranem letnem poročilu se razkrijejo le nagrade, predujmi in  posojila članom poslovodstva in NS obvladujoče družbe, prav tako se razkrijejo tudi lastni deleži obvladujoče družbe.

    V konsolidiranem letnem poročilu se v izjavi o upravljanju družbe prikaže le glavne značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj na ravni skupine družb;

    Konsolidirano letno poročilo subjekta javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan na ravni skupine večje od 500, vsebuje tudi konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju (smiselna uporaba 70.c člena)





    3.4 Revidiranje


    Revidirati je potrebno letna poročila:

    • velikih družb (paziti kaj se šteje za velike družbe)
    • srednjih kapitalskih družb
    • dvojnih družb

    v skladu z zakonom o revidiranju.

    Družbe zavezane k reviziji morajo v poslovno poročilo vključiti tudi izjavo o upravljanju z vsemi sestavinami v skladu s 70. členom ZGD-1.

    Subjekt javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500, vključi v poslovno poročilo tudi  izjavo o nefinančnem poslovanju – (vsebina izhaja iz 70.c člen ZGD-1). Izjava o nefinančnem poslovanju vsebuje informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, vključno s:

    • Kratkimi opisom poslovnega modela družbe;
    • Opisom politik družbe glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda;
    • Glavnimi tveganji v zvezi z navedenimi zadevami, ki so povezana z dejavnostmi družbe in kako družba upravlja tveganja;
    • Ključnimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pomembnimi za posamezne dejavnosti.

    Revizor preveri, ali poslovno poročilo vsebuje izjavo o upravljanju družbe in izjavo o nefinančnem poslovanju ter pregleda njuno formalno popolnost in vsebinsko ustreznost, kot določa ZGD-1.

    Vsebina revizorjevega poročila:

    • Opredelitev družbe, katere letni ali konsolidirani računovodski izkazi so predmet zakonite revizije, navedbo letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov ter datuma in obdobja, ki ga zajemajo, ter opredelitev okvira računovodskega poročanja, uporabljenega pri njihovi pripravi;
    • Opis obsega revizije, v katerem se opredelijo vsaj revizijski standardi, v skladu s katerimi je bila izvedena revizija;
    • Revizorjevo mnenje, ki je brez pridržkov, s pridržki ali odklonilno in v katerem je jasno navedeno mnenje revizorja o tem:
      • Ali so letni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter
      • Ali računovodski izkazi izpolnjujejo zakonske zahteve
    • Če revizor ne more izraziti revizijskega mnenja, zavrnitev mnenja.
    • Sklic na vse morebitne druge zadeve, na katere revizor posebej opozarja, ne da bi se revizijsko mnenje zato spremenilo.

    Revizor poda mnenje o tem:

    • Ali je poslovno poročilo skladno z računovodskimi izkazi istega poslovnega leta in
    • Ali je bilo poslovno poročilo pripravljeno v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami;
    • Navedbo, ali je ugotovil bistveno napačne navedbe v poslovnem poročilu, pri čemer revizor navede naravo morebitnih takšnih navedb;
    • Izjavo o kakršni koli pomembni negotovosti, povezani z dogodki ali okoliščinami, ki bi lahko povzročile pomemben dvom o zmožnosti družbe, da bi nadaljevala poslovanje;
    • Navedbo sedeža revizorja ali revizijske družbe;
    • Datum in revizorjev podpis.

    Revizor opravi preiskavo letnih računovodskih izkazov in izrazi mnenje v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi pri tistih majhnih in mikro kapitalskih družbah, ki:

    • po pripoznanju merijo OOS po revalorizirani vrednosti ali
    • vrednotijo finančne inštrumente, za katere ni objavljena cena na organiziranem trgu, izvedene finančne inštrumente ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti.

    Preiskava mora biti izvedena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.





    3.5 Javna objava podatkov in pošiljanje podatkov iz letnih poročil
    3.5.1 Javna objava podatkov


    Družbe,  morajo letna poročila skupaj z revizorjevim poročilom predložiti na AJPES  v osmih mesecih po koncu poslovnega leta zaradi javne objave, in sicer:

    • Letna poročila družb, ki  se revidirajo,
    • letna poročila družb, za katere je predpisana revizijska preiskava letnih računovodskih izkazov in
    • konsolidirana letna poročila;

    Družbe morajo predložiti tudi popravljeno letno poročilo ali konsolidirano letno poročilo oziroma spremembe revizorjevega poročila.

    Ostale družbe in podjetniki morajo predložiti letno poročilo za javno objavo v 3 mesecih po koncu poslovnega leta. Poleg obveznih podatkov letnega poročila družbe predložijo tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila. “Normiranci s.p.” ne predlagajo letnih poročil za javno objavo – tudi v prihodnje (58/2 ZGD-1);

    BS in IPI za družbe v stečaju ali likvidaciji ter zaključno poročilo prevzetih in prenosnih družb je potrebno predložiti AJPES v rokih, ki jih za njihovo predložitev določa ZDavp-2. AJPES jih brezplačno objavi in navede razlog sestave.

    AJPES letna poročila zajame v informatizirani obliki in objavi na spletnih straneh, namenjenih javni objavi letnih poročil. Dostop do objavljenih podatkov je omogočen vsakomur brezplačno.

    Družbe morajo AJPES-u za javno objavo ob predložitvi poročil plačati nadomestilo za javno objavo, ki ga določa tarifa AJPES.





    3.5.2 Pošiljanje podatkov iz letnih poročil za namene statistike in druge namene


    V skladu s 1. odstavkom 59. člena ZGD-1 morajo družbe in podjetniki (razen podjetniki, pri katerih se upoštevajo normirani odhodki pri obdavčenju) v treh mesecih po koncu koledarskega leta poslati AJPES-u podatke iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene.

    Majhne družbe, ki niso zavezane k reviziji in podjetniki, katerih poslovno leto je enako koledarskemu letu, lahko izpolnijo obveznost pošiljanja podatkov za javno objavo tako, da ob predložitvi podatkov AJPES-u  navedejo, naj se podatki iz letnega poročila uporabijo tudi za javno objavo.

    AJPES mora pošiljati podatke o posamezni družbi tudi Ministrstvu za finance in gospodarstvo – na njihovo zahtevo. Podatke mora AJPES v elektronski obliki posredovati državnim organom, pooblaščenim pravnim osebam, Banki SLO, članom Ekonomsko-socialnega sveta brezplačno, pravnim osebam pa proti plačilu

    Družbe, ki se revidirajo in preiskujejo, morajo hkrati s predložitvijo revidiranih letnih poročil oz. preiskanih letnih računovodskih izkazov na spletni aplikaciji AJPES  potrditi pravilnost podatkov, oziroma popraviti podatke, ki so se spremenili pri opravljeni reviziji oziroma preiskavi letnih računovodskih izkazov.





    4 SPLOŠNA PRAVILA O LETNEM POROČILU


    Splošna pravila o letnem poročilu ostajajo nespremenjena glede na leto pred 1.1.2016.

    Malenkostne spremembe lahko ugotovimo v členitvi bilance stanja po 1.1.2016. V letu 2019 lahko nastanejo  spremembe pri evidentiranju v poslovni najem vzetih sredstev zaradi novega načina evidentiranja sredstev prejetih v poslovni najem, v kolikor najemnik izpolnjuje pogoje za pripoznanje v najem vzetega sredstva med sredstvi in obveznost iz najema med obveznostmi v bilanci stanja. Kot kapitalske rezerve se izkažejo poleg že poznanih postavk tudi zneski preneseni iz revalorizacijske rezerve in zneski prihodkov iz prenehanja ali zmanjšanja obveznosti na podlagi sklenjene prisilne poravnave, ki presegajo znesek prenesene izgube. Postavko »presežek iz prevrednotenja« med obveznostmi do virov sredstev sta nadomestili postavki »revalorizacijske rezerve« in »rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti«. Zadnja sprememba v bilanci stanja pa se nanaša na pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki se od 1.1.2016 dalje izkazujejo pod ustrezno postavko Zemljišča in zgradbe ter se razkrijejo v prilogi k izkazom.  Bilanca stanja se sestavlja in členi v skladu s SRS 20 – poenotena oblika za vse organizacije – členitev je odvisna od velikosti organizacije.

    Pomembno je ločiti opredelitev družb v skupini in pridruženih družb:

    • Družbe v skupini so obvladujoča družba in od nje odvisne družbe, ki izpolnjujejo kriterije iz 56. člena ZGD-1,  ne glede na to, ali se za skupino sestavlja konsolidirano letno poročilo.
    • Pridružena družba je družba, v kateri ima druga družba pomemben kapitalski vpliv in ni njej odvisna družba. Za družbo se šteje, da ima pomemben kapitalski vpliv na drugo družbo, če ima v tej družbi 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic.  

    Malenkostne spremembe je mogoče zaznati v členitvi izkaza poslovnega izida po 1.1.2016, ni sprememb v letu 2019 glede na predhodno leto.

    Od 1.1.2016 dalje je drugačen izračun bilančnega dobička, in sicer se mora bilančni dobiček zmanjšati za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan.





    4.1 Letno poročilo družb, ki se revidirajo (ter srednjih in velikih podjetnikov)


    Letno poročilo družb, ki se revidirajo obsega:

    • Bilanca stanja
    • Izkaz poslovnega izida
    • Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
    • Izkaz denarnih tokov
    • Izkaz gibanja kapitala
    • Priloge s pojasnili k izkazom
    • Poslovno poročilo

    Sprememba ZGD-1 (73. člen):  „Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika ureja poseben slovenski računovodski standard.“  Po spremembi SRS 30 tudi veliki podjetniki obvezno sestavljajo le bilanco stanja in IPI ter priloge s pojasnili k izkazom in razkritja – ostale izkaze prostovoljno.





    4.2 Letno poročilo majhnih kapitalskih družb in malih podjetnikov


    Letno poročilo majhnih in mikro kapitalskih družb obsegajo:

    • Bilanca stanja
    • Izkaz poslovnega izida
    • Priloge s pojasnili k izkazom

    Letno poročilo podjetnikov je sestavljeno iz:

    • Bilance stanja in
    • Izkaza poslovnega izida
    • Pojasnil k izkazom – velja le za velike in srednje podjetnike

    Računovodska poročila sestavljajo vsi podjetniki, razen samostojni podjetniki, ki ugotavljajo odhodke z upoštevanjem normiranih odhodkov.





    4.3 Vrednotenje postavk v računovodskih izkazih


    Splošna pravila za vrednotenje postavk so bila v celoti spremenjena s 1.1.2016 in se kot taka uporabljajo tudi za leto 2019.

    Za vrednotenje postavk v računovodskih izkazih veljajo naslednja splošna pravila:

    • Predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja;
    • Stalnost vrednotenja (nespreminjanje metod);
    • Upoštevati je potrebno načelo previdnosti – napotuje se na SRS ali MRS, še zlasti:
      • Pripoznajo se lahko le dobički na bilančni presečni dan;
      • Pripoznajo se vse obveznosti, ki nastanejo v poslovnem letu, tudi če postanejo razvidne šele med bilančnim presečnim dnevom in dnevom priprave bilance;
      • Pripoznajo se vsi negativni popravki vrednosti, ne glede na to ali je rezultat poslovnega leta dobiček ali izguba.
    • Načelo izvirne vrednosti, to je začetnega merjenja po nakupni ceni ali proizvajalnih stroških, po SRS ali MRS;
    • Družbe lahko:
      • OOS (zemljišča in nepremičnine) vrednotijo po revaloriziranih zneskih;
      • Finančne inštrumente, izvedene finančne inštrumente ter naložbene nepremičnine po poštenih vrednosti v skladu s SRS ali MRS;
    • Zneski, pripoznani v bilanci stanja in IPI, se obračunavajo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov;
    • Sestavine sredstev in obveznosti je potrebno vrednotiti posamično;
    • Začetna bilanca stanja se mora ujemati s končno predhodnega poslovnega leta;
    • Postavke v računovodskih izkazih so obračunane in prikazane ob upoštevanju vsebine poslovnih dogodkov in ne samo na njihovo pravno obliko;
    • Zahtev glede prikaza in razkritja ni treba izpolnjevati, kadar je učinek njihove izpolnitve nebistven;
    • Merjenje OOS:
      • Merjenje po revaloriziranih zneskih: znesek razlike med meritvami na podlagi izvirne vrednosti in merjenjem na podlagi revalorizacije se izkaže kot revalorizacijska rezerva v BS.
      • Revalorizacijska rezerva se lahko kadarkoli v celoti ali delno preoblikuje v kapitalske rezerve ali v osnovni kapital;
      • Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje revaloriziranega OS odpravljeno.
      • Revalorizacijska rezerva se ne sme razdeliti niti posredno, niti neposredno, razen če pomeni dejansko ustvarjeni dobiček – to je razlika med doseženimi prihodki od odtujitve sredstva in čisto knjigovodsko vrednostjo.
    • Poštena vrednost:
      • Je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti;
      • Poštena vrednost finančnih inštrumentov se določi:
        • Kot tržna vrednost, če gre za zanesljiv trg;
        • Če zanesljivi trg ne obstaja pa iz splošno sprejetih valorizacijskih modelov in tehnik, pod pogojem, da te tehnike zagotavljajo sprejemljiv približek tržne vrednosti;
        • V kolikor ni mogoče izvesti zanesljivih meritev se uporabi izvirna vrednost.
      • Dobiček ali izguba iz spremembe PV se pripozna v poslovnem izidu, razen dobičkov ali izgub:
        • Od za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev,
        • Iz naslova spremembe vrednosti inštrumentov za varovanje pred tveganjem po računovodskem sistemu varovanja pred tveganjem,
        • Izvirajočih iz tečajnih razlik, povezanih z denarno postavko, ki je del neto naložbe družbe v tuj subjekt.
      • Te spremembe poštenih vrednosti se pripoznajo v rezervi, nastali zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Rezerva se spreminja zaradi sprememb poštene vrednosti in oslabitev ter se odpravi skozi poslovni izid in je ne moremo je uporabiti za kritje izgube oz. povečanje osnovnega kapitala.
    • Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo po izvirni vrednosti.
    • Sredstva so v BS razdeljena na dolgoročna in kratkoročna;
    • Dolgoročna sredstva se preoblikujejo v obdobju daljšem od leta dni;
    • Stalna sredstva ne vključujejo dolgoročnih poslovnih terjatev;
    • Gibljiva sredstva so vsa kratkoročna sredstva, povečana za dolgoročne poslovne terjatve;
    • Dividende oziroma udeležbe v dobičku se pripoznajo v poslovnem izidu, ko družba dobi pravico do plačila;
    • Stalna sredstva z omejeno dobo koristnosti se zmanjšujejo za popravke vrednosti tako, da se vrednost sredstev sistematično odpisuje ves čas njihove uporabne dobe koristnosti;
    • Slabitev stalnih sredstev je potrebna, če se pričakuje, da bo znižanje vrednosti trajno.
    • Popravki vrednosti in oslabitev se pripozna med odhodki v poslovnem izidu;
    • V izjemnih primerih, kadar koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, se dobro ime sistematično odpiše v obdobju petih let;
    • Gibljiva sredstva se izmerijo po nižji tržni vrednosti ali v posebnih okoliščinah po drugi nižji vrednosti v skladu s SRS oz. MRSP;
    • Ustanovitveni stroški se ne morejo usredstviti;
    • Družba mora bilančni dobiček zmanjšati za znesek usredstvenih dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan;
    • Rezervacije krijejo obveznosti ali stroške oziroma odhodke, katerih narava je jasno opredeljena in za katere je na bilančno presečni dan verjetno ali gotovo, da bodo nastali, ni pa gotov njihov znesek ali dan, ko bodo nastali;
    • Biološka sredstva, pospravljeni kmetijski pridelki ter vsa ostala sredstva in obveznosti, za katera niso navedena pravila pripoznanja, merjenja in vrednotenja v ZGD-1, se pripoznajo, merijo, vrednotijo ter se odpravijo na način kot je določen v SRS oz. MSRP.




    4.4 Priloga k izkazom
    4.4.1 Priloge k izkazom za vse družbe, razen mikro družbe


    Priloga k izkazom je sestavni del računovodskega poročila in ga morajo sestaviti majhne, srednje in velike družbe. Vsebina poročila je opredeljena v 69. členu ZGD-1. Obseg priloge k izkazom je odvisen od velikosti družbe. Izjeme glede sestavljanja priloge k izkazom pa veljajo za mikro družbe in so opredeljene v 70.a členu ZGD-1.

    Pojasnila v prilogi k izkazom je treba izkazati v vrstnem redu, po katerem so postavke prikazane v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida.

    Poleg podatkov po drugih členih in po določilih SRS ali MSRP, morajo družbe izkazati tudi podatke, navedene v tem posebnem členu ZGD-1.

    Iz SRS I izhaja, da organizacije, ki niso zavezane reviziji, razkrivajo samo zakonsko določene informacije in podatke, preostale organizacije pa razkrivajo podatke tudi po SRS.

    Vse družbe – razen mikro družbe – razkrivajo:

    1. Sprejete računovodske usmeritve;
    2. Kadar se OOS merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže:
    • Gibanja v revalorizacijski rezervi v poslovnem letu z razlago davčne obravnave tam navedenih postavk in
    • Knjigovodsko vrednost v BS, ki bi bila pripoznana, če OOS ne bi bila revalorizirana;
    1. Kadar se finančni instrumenti in sredstva merijo po pošteni vrednosti:
    • Pomembne predpostavke, na katerih temeljijo valorizacijski modeli in tehnike, za določanje PV;
    • Za vsako kategorijo finančnih inštrumentov in sredstev pošteno vrednost, spremembe vrednosti, ki so vključene v IPI in spremembe, ki so vključene v rezerve, nastale zaradi vrednotenja po PV;
    • Za vsak razred izvedenih FI podatke o obsegu in vrsti instrumentov, vključno s pogoji, ki vplivajo na znesek, časovni okvir in zanesljivost prihodnjih denarnih tokov;
    • Tabelo, ki kaže gibanje v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po PV med poslovnim letom;
    1. Skupni znesek pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključena v BS – ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini;
    2. Višino vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom;
    3. Predujme in posojila, ki jih je družba ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom NS, drugim delavcem družbe in zaposlenim na podlagi pogodbe, za katere ne velja KP, z navedbo obrestnih mer, glavnih pogojev, odplačanega kredita, odpisov, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb;
    4. Znesek in naravo posameznih postavk prihodkov in odhodkov izjemnega obsega in pomena;
    5. Višino vseh obveznosti z rokom dospelosti daljšim od 5 let ločeno po posameznih postavkah obveznosti v BS;
    6. Povprečno število zaposlenih in
    7. Če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela LD:
    • Število, znesek in delež lastnih deležev v OK, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog pridobitve in odtujitve in denarno vrednost nasprotne dajatve;
    • Število, znesek in delež LD, ki jih je družba sprejela v zastavo;
    • Skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih deležev v OK, ki jih ima družba na bilančni presečni dan letne bilance stanja.

    Srednje družbe dodatno razkrivajo:

    1. Za posamezne kategorije stalnih sredstev:
    • Nakupno cena ali proizvodne stroške, merjenje PV ali revaloriziran znesek na začetku in koncu poslovnega leta,
    • Pridobitve, odtujitve in prenose med poslovnim letom,
    • Skupen znesek popravkov vrednosti na začetku in koncu poslovnega leta,
    • Popravke vrednosti, ki se obračunavajo med poslovnim letom,
    • Gibanja v seštetih popravkih vrednosti v zvezi s pridobitvami, odtujitvami in prenosi med poslovnim letom in
    • Stroške izposojanja v zvezi s pridobitvijo stalnega sredstva, ki se vštevajo v njegovo nabavno vrednost.
    1. Kadar se finančni instrumenti merijo po izvirni vrednosti:
    • Za vsak razred IFI podatke o obsegu in vrsti instrumentov in PV instrumentov;
    • Za stalna finančna sredstva, izkazana v znesku, ki presega PV, razloge za nezmanjšanje knjigovodske vrednosti, vključno z dokazi, da bo KV zopet pridobljena
    1. Znesek vseh prejemkov članom poslovodstva, zaposlenim, za katere ne velja tarifni del KP in članom NS
    2. Podatke za vsako družbo, v kapitalu katere je družba sama neposredno ali po osebi, ki deluje za račun družbe, udeležena z najmanj 20%:
    • Njeno firmo in sedež,
    • Delež, s katerim je udeležena pri njenem kapitalu in
    • Višino njenega lastnega kapitala in njen poslovni izid v poslovnem letu, razen v primeru, če družba ni zavezana za javno objavo in udeležba v to družbo ne presega 50%.
    1. Če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala OK: višino odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za ta namen;
    2. Število izdanih delnic vsakega razreda in njihov najmanjši emisijski znesek;
    3. Število in pravice, ki izhajajo iz izdanih vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku pravico do udeležbe v dobičku družbe ali pravico do nakupa ali zamenjave za delnice družbe;
    4. Podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki druge družbe, če je družba družbenik v tej drugi družbi in neomejeno osebno odgovarja za obveznosti te družbe;
    5. Firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v skupini, z navedbo kraja, kjer je mogoče pridobiti to poročilo;
    6. Firmo in sedež obvladujoče družbe, ki pripravlja konsolidirano računovodsko poročilo za najožji krog družb v skupini in kraj kjer je mogoče dobiti to poročilo;
    7. Predlagano razporeditev dobička ali obravnavanje izgube;
    8. Vrsto in poslovni namen operacij družbe, ki niso izkazane v BS in njihov vpliv na družbo, če so tveganja in koristi pomembni…;
    9. Naravo in finančni učinek bistvenih poslovnih dogodkov, ki so se zgodili po koncu poslovnega leta in niso zajeti v računovodskih izkazih;
    10. Transakcije s povezanimi osebami in transakcije, ki niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji;
    11. Razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij , izkazanih pod postavko druge rezervacije, če je znesek pomembnejši;
    12. Členitev stroškov dela;
    13. Razčlenitev kapitalskih rezerv;
    14. Povprečno število zaposlenih med poslovnim letom po kategorijah in razčlenitev stroškov na plače, stroške za socialno varnost in PIZ
    15. Pojasnilo odložene terjatve za davek, salde za odloženi davek in gibanje med letom.

    Velike družbe poleg predhodno navedenih pojasnil razkrivajo še:

    1. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe ali posameznih geografskih trgih, razen če bi zaradi razkritja nastala pomembnejša škoda,…
    2. Znesek porabljen za revizorja za revidiranje letnega poročila in ločeno znesek izplačil za:
    • Druge storitve dajanja zagotovil,
    • Storitve davčnega svetovanja in
    • Za druge nerevizijske storitve.




    4.4.2 Posebnosti za mikro družbe – 70.a. člen ZGD-1


    Mikro družbe, ki so hkrati kapitalske družbe, niso dolžne izdelati prilog k izkazom, vendar morajo na koncu BS razkriti le naslednje informacije:

    • Skupni znesek pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v BS, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe. Pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini;
    • Višino vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko obveznosti iz bilance stanja in tudi za zunaj bilančne potencialne obveznosti;
    • Predujme in posojila, ki jih je družba ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom NS, drugim delavcem družbe iz zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe. Navedeni morajo biti obrestne mere, glavni pogoji ter zneski, ki so bili odplačani, odpisani ali odpuščeni, posebej pa tudi dana poroštva družbe za poplačilo obveznosti teh oseb, ločeno po skupinah oseb;
    • Če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže:
      • Število, znesek in delež lastnih deležev v OK, ki jih je družba pridobila oz. odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve ali odtujite in denarno vrednost nasprotne dajatve;
      • Število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe v poslovnem letu sprejela v zastavo oziroma jih ima v zastavi.

    Izjema velja le za mikro družbe, ki:

    • Ne vrednotijo računovodskih postavk v skladu z načelom poštene vrednosti, temveč v skladu z načelom izvirne vrednosti;
    • Šteje se, da družbe izkazujejo resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.

    Izjema NE velja za:

    • Družbe, katerih izključni namen poslovanja so naložbe lastnih sredstev v različne vrednostne papirje, nepremične in druga sredstva izključno z namenom razpršiti naložbena tveganja in svojim delničarjem zagotoviti koristi z rezultati upravljanja njihovih sredstev;
    • Družbe, povezane z družbami iz prejšnje alineje, če je edini namen teh družb pridobiti v celoti vplačane delnice v družbe iz prejšnje alineje
    • Družbe, katerih izključni namen je pridobiti deleže v drugih družbah in upravljati te deleže ter jih spremeniti v dobiček, ne da bi se neposredno in posredno vključili v upravljanje teh družb in brez vpliva na njihove pravice, ki jih imajo družbeniki.




    4.5 Poslovno poročilo in ostala poročila
    4.5.1 Poslovno poročilo


    Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj:

    • Pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja;
    • Opis bistvenih tveganj in negotovosti;
    • Prikaz in analiza razvoja in izidov poslovanja;
    • Ključne računovodske in finančne kazalce, informacije,…
    • Vsi pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta;
    • Pričakovani razvoj družbe;
    • Aktivnosti družbe na področju R&R
    • Obstoj podružnic družbe
    • Ostale pomembne informacije.

    V bistvu so te določbe nespremenjene – torej so enake kot pred 1.1.2016.

    Kljub navedenemu pa morajo družbe po novem v poslovnem poročilu prikazati tudi:

    • Opis politike raznolikosti, ki se izvaja v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe, glede vidikov, kot so na primer spol, starost ali izobrazba, in
      • navedba ciljev,
      • načina izvajanja ter
      • doseženih rezultatov politike raznolikosti v obdobju poročanja.
    • Če se politika raznolikosti v družbi ne izvaja, se to navede.
    • Dodano oz. spremenjeno je tudi, da družbe, ki so zavezane k reviziji, vključijo v svoje poslovno poročilo izjavo o upravljanju družbe, v kateri zapišejo: ali pri poslovanju uporabljajo kak kodeks, ureditev notranjih kontrol in upravljanja tveganj, podatke o delovanju skupščine in pristojnosti, opis pravic delničarjev, podatke o sestavi in delovanju organov upravljanja (politika raznolikosti)…..
    • Izjavo o upravljanju lahko družba objavi kot ločeno poročilo, skupaj z letnim poročilom. V tem primeru mora biti v PP navedeno kje v elektronskem mediju družbe je dostopno besedilo izjave o upravljanju. Majhnim in srednjim družbam v izjavo o upravljanju ni potrebno vključiti podatkov o politiki raznolikosti.




    4.5.2 Posebne določbe za subjekte javnega interesa – 70.c člen


    Subjekti javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500, vključi v svoje poslovno poročilo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki, kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe ter učinka njenih dejavnosti, vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socianih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, vključno s:

    • Kratkim opisom poslovnega modela družbe;
    • Opisom politik družbe glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda;
    • Rezultati teh politik;
    • Glavnimi tveganji v zvezi z navedenimi zadevami, ki so povezana z dejavnostmi družbe in njenimi poslovnimi odnosi;
    • Ključnimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pomembnimi za posamezne dejavnosti.




    5 NAVODILO o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov


    Način oddaje letnih poročil poslovnih subjektov je razviden iz metodološkega navodila za predložitev letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov – Ur.l.RS št. 86/16 in 76/17 (v nadaljevanju navodilo).

    Med poslovnimi subjekti so med drugim našteti: gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki. Niso pa našteti samostojni podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov in zasebniki, ki opravljajo dejavnost in niso s.p.ji, kar pomeni da le-ti podatkov o poslovanju ne objavljajo javno.

    Predložitev podatkov gospodarskih družb in podjetnikov iz letnih poročil AJPES-u za namene javne objave in statistike ter druge namene se izvede na poenotenih obrazcih (podatki v centih).

    Gospodarske družbe in podjetniki predložijo AJPES-u podatke iz letnih poročil na poenotenem obrazcu Podatki iz bilance stanja iz Priloge 1 in obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida iz Priloge 2, ki sta sestavni del navodila. Družbe predložijo AJPES-u tudi podatke iz letnih poročil na poenotenem obrazcu Podatki iz izkaza bilančnega dobička/bilančne izgube iz Priloge 3, ki je sestavni del navodila. Družbe in podjetniki predložijo podatke v obsegu, kot ga za določeno vrsto poslovnega subjekta opredeljuje prvi stolpec Priloge 1, Priloge 2 in Priloge 3. Družbe, ki imajo poslovne odnose s tujino, predložijo AJPES-u podatke na poenotenem obrazcu Dodatni podatki k podatkom iz bilance stanja - podatki o terjatvah in obveznostih do tujine (nerezidentov) iz Priloge 4 in na obrazcu Dodatni podatki k podatkom iz izkaza poslovnega izida - do tujine iz Priloge 5, ki sta sestavni del navodila. Družbe predložijo AJPES-u tudi podatke na obrazcu Opredelitev družbe iz Priloge 6, ki je sestavni del tega navodila. Predloženi podatki vplivajo na obseg in vrsto letnega poročila oziroma na možnost uveljavljanja poenostavitve pri predložitvi.





    Letno poročilo in drugi podatki družb, ki niso zavezane k reviziji letnih poročil ali k preiskavi letnih računovodskih izkazov


    [4]

    »(1) Majhne družbe, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, predložijo AJPES:

    a) za državno statistiko v roku treh mesecev po koncu koledarskega leta:

    • podatke iz prvega in drugega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3) v obsegu, določenem v tretjem odstavku 4. točke tega navodila,
    • dodatne podatke iz četrtega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 4, Priloga 5),
    • podatke o opredelitvi družbe, zadruge iz petega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 6);

    b) za javno objavo v roku treh mesecev po koncu poslovnega leta:

    • letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in pojasnila k izkazom, ki vsebujejo tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube in razporeditev dobička ali obravnavanje izgube.

    (2) Majhne družbe iz prejšnjega odstavka te točke, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, lahko izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila za javno objavo tako, da podatkom za državno statistiko iz prejšnjega odstavka te točke, priložijo pojasnila k izkazom in izjavo iz Priloge 9a, ki je sestavni del tega navodila. S to poenostavitvijo izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila tako za javno objavo kakor tudi za državno statistiko.

    (3) Mikro kapitalske družbe, ki lahko uveljavijo poseben režim za mikro družbe v skladu s 70.a členom ZGD-1, pri predložitvi upoštevajo prvi in drugi odstavek te točke. Za javno objavo niso dolžne predložiti pojasnil k izkazom, ampak na koncu bilance stanja razkrijejo informacije (določene s 70.a členom ZGD-1) ter predložijo predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube in razporeditev dobička ali obravnavanje izgube.


    (1) Vse osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti neomejeno odgovarja vsaj ena fizična oseba, predložijo AJPES:

    a) za državno statistiko v roku treh mesecev po koncu koledarskega leta:

    • podatke iz prvega in drugega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3) v obsegu, določenem v tretjem odstavku 4. točke tega navodila,
    • dodatne podatke iz četrtega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 4, Priloga 5),
    • podatke o opredelitvi družbe… iz petega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 6);

    b) za javno objavo v roku treh mesecev po koncu poslovnega leta:

    • letno poročilo, ki obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

    (2) Osebne družbe iz prejšnjega odstavka te točke, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, lahko izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila za javno objavo tako, da podatkom za državno statistiko iz prejšnjega odstavka te točke, priložijo izjavo iz Priloge 9a, ki je sestavni del tega navodila. S to poenostavitvijo izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila tako za javno objavo kakor tudi za državno statistiko.«


    [4] Navodilo o predložitvi letnih poročil in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Ur.l.RS, št. 86/16 in 76/17), stan 2/5





    Letno poročilo in drugi podatki družb, ki so zavezane k reviziji letnih poročil ali k preiskavi letnih računovodskih izkazov


    [5]

    »(1) Majhne kapitalske družbe, zavezane k preiskavi letnih računovodskih izkazov v skladu s 57. členom ZGD-1, predložijo AJPES:

    a) za državno statistiko v roku treh mesecev po koncu koledarskega leta:

    • podatke iz prvega in drugega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3) v obsegu, določenem s tretjim odstavkom 4. točke tega navodila,
    • dodatne podatke iz četrtega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 4, Priloga 5),
    • podatke o opredelitvi družbe, zadruge iz petega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 6);

    b) za javno objavo v roku osmih mesecev po koncu poslovnega leta:

    • letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, pojasnila k izkazom, ki vsebujejo tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube in razporeditev dobička ali obravnavanje izgube ter revizijsko mnenje o računovodskih izkazih in hkrati
    • potrditev pravilnosti podatkov za državno statistiko (predloženi pod a v tem odstavku te točke) ali njihov popravek, če so se podatki spremenili po opravljeni preiskavi letnih računovodskih izkazov.

    (2) Velike in srednje kapitalske družbe ter dvojne družbe, zavezane k reviziji letnih poročil v skladu s 57. členom ZGD-1, predložijo AJPES:

    a) za državno statistiko v roku treh mesecev po koncu koledarskega leta:

    • podatke iz prvega in drugega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3) v obsegu, določenem v tretjem odstavku 4. točke tega navodila,
    • dodatne podatke iz četrtega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 4, Priloga 5),
    • podatke o opredelitvi družbe, zadruge iz petega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 6);

    b) za javno objavo v roku osmih mesecev po koncu poslovnega leta:

    • letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, pojasnila k izkazom, ki vsebujejo tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube in razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala, poslovno poročilo ter revizorjevo poročilo in hkrati
    • potrditev pravilnosti podatkov za državno statistiko (predloženi pod a v tem odstavku te točke) ali njihov popravek, če so se podatki spremenili po opravljeni reviziji letnih računovodskih izkazov.

    (3) Banke, hranilnice in zavarovalnice predložijo AJPES letno poročilo iz prejšnjega odstavka te točke le za javno objavo.«


    [5] Navodilo o predložitvi letnih poročil in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Ur.l.RS, št. 86/16 in 76/17), stran 2/5





    Konsolidirano letno poročilo družb


    [6]

    »Družbe (tudi banke, hranilnice in zavarovalnice)…, zavezane k predložitvi konsolidiranega letnega poročila v skladu s 56. členom ZGD-1, v osmih mesecih po koncu poslovnega leta predložijo AJPES za javno objavo konsolidirano letno poročilo, ki obsega konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaza poslovnega izida, konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa, konsolidiran izkaz denarnih tokov in konsolidiran izkaz gibanja kapitala ter prilogo h konsolidiranim računovodskim izkazom, ki vsebuje tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube ter konsolidirano poslovno poročilo skupine družb in zadrug, vključenih v konsolidacijo.«


    [6] Navodilo o predložitvi letnih poročil in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Ur.l.RS, št. 86/16 in 76/17), stran 3/5





    Ostala poročila družb


    Velike kapitalske družbe predlagajo AJPES-u tudi poročilo o plačilih vladam za javno objavo v skladu s 70.b členom ZGD-1, in sicer v osmih mesecih po koncu poslovnega leta.

    Družbe zavezane k reviziji, morajo predložiti AJPES-u tudi popravljeno letno poročilo ali konsolidirano letno poročilo oziroma spremembe revizorjevega poročila.





    Letna poročila podjetnikov


    »(1) Podjetniki, razen podjetnikov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo davek od dohodkov iz dejavnosti, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, predložijo AJPES:

    a) za državno statistiko v roku treh mesecev po koncu koledarskega leta:

    • podatke iz prvega odstavka 4. točke tega navodila (Priloga 1, Priloga 2) v obsegu, določenem v tretjem odstavku 4. točke tega navodila;

    b) za javno objavo v roku treh mesecev po koncu poslovnega leta:

    • letno poročilo, ki obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

    (2) Majhni podjetniki lahko izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila za javno objavo tako, da podatkom za državno statistiko iz prejšnjega odstavka te točke priložijo izjavo iz Priloge 9a, ki je sestavni del tega navodila. S to poenostavitvijo izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila tako za javno objavo kakor tudi za državno statistiko.

    (3) Srednji in veliki podjetniki predložijo AJPES poleg podatkov iz prvega odstavka te točke za javno objavo tudi pojasnila k izkazom.« To je novost, povezana s spremembo 73. člena ZGD-1 (Ur.l. RS št. 15/2017) in SRS 30 (Ur.l.RS št. 23/2017)


    [7] Navodilo o predložitvi letnih poročil in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Ur.l.RS, št. 86/16 in 76/17), stran 3/5





    Priloge k metodološkemu Navodilu o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov družb in samostojnih podjetnikov


    Priloga 1: Podatki iz bilance stanja

    Priloga 2: Podatki iz izkaza poslovnega izida

    Priloga 3: Podatki iz izkaza bilančnega dobička / bilančne izgube

    Priloga 4: Dodatni podatki k podatkom iz bilance stanja - podatki o terjatvah in obveznostih do tujine

    Priloga 5: Dodatni podatki k podatkom iz izkaza poslovnega izida - do tujine

    Priloga 6: Opredelitev družbe, zadruge

    Priloga 7: Dodatni podatki k izkazu poslovnega izida

    Priloga 8: Dodatni podatki k izkazu poslovnega izida

    Priloga 9a: Izjava





    Način predložitve letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov


    [8]

    »(1) Poslovni subjekti predložijo podatke iz letnega poročila ter druge podatke na poenotenih obrazcih izključno prek spletne aplikacije AJPES:    

    • z neposrednim vnosom podatkov ali         
    • z uvozom XML datoteke, ki jo pripravijo iz Excelove preglednice oziroma jo izdelajo sami v skladu s kontrolno shemo XSD, na podlagi katere so za posamezno vrsto poslovnega subjekta pripravljeni tudi vzorci XML in objavljeni na spletnem portalu AJPES.

    (2) Podatke iz prejšnjega odstavka te točke predloži uporabnik, ki se mora predhodno:

    • prijaviti ali brezplačno registrirati ter         
    • vključiti v sistem e-Pooblastil, ki preverja pravice uporabnikov za predložitev podatkov.         

    (3) Družbe, ….. ki uveljavijo poenostavitev, predložijo pojasnila k izkazom skupaj s poenotenimi obrazci, in sicer:          

    • z uvozom XML datoteke, 
    • z neposrednim vnosom podatkov ali         
    • z uvozom PDF datoteke.  

    (4) Poslovni subjekti, razen pravnih oseb javnega prava, ki ne uveljavijo ali ne morejo uveljaviti poenostavitve pri predložitvi letnega poročila, morajo podatke iz letnega poročila na poenotenih obrazcih za državno statistiko predložiti na način, opisan v prvem odstavku te točke, letno poročilo oziroma spremembe revizorjevega poročila za javno objavo pa v obliki PDF datoteke.      

    (5) Družbe …….po opravljeni preiskavi ali reviziji letnih računovodskih izkazov popravijo predložene podatke za državno statistiko na način, opisan v prvem odstavku te točke. V primeru, da se predloženi podatki iz prejšnjega stavka niso spremenili, to potrdijo v spletni aplikaciji AJPES.«

    »(1) Poslovni subjekti predložijo podatke iz letnega poročila ter druge podatke na poenotenih obrazcih izključno prek spletne aplikacije AJPES:    

    • z neposrednim vnosom podatkov ali         
    • z uvozom XML datoteke, ki jo pripravijo iz Excelove preglednice oziroma jo izdelajo sami v skladu s kontrolno shemo XSD, na podlagi katere so za posamezno vrsto poslovnega subjekta pripravljeni tudi vzorci XML in objavljeni na spletnem portalu AJPES.

    (2) Podatke iz prejšnjega odstavka te točke predloži uporabnik, ki se mora predhodno:

    • prijaviti ali brezplačno registrirati ter         
    • vključiti v sistem e-Pooblastil, ki preverja pravice uporabnikov za predložitev podatkov.         

    (3) Družbe, ….. ki uveljavijo poenostavitev, predložijo pojasnila k izkazom skupaj s poenotenimi obrazci, in sicer:          

    • z uvozom XML datoteke, 
    • z neposrednim vnosom podatkov ali         
    • z uvozom PDF datoteke.  

    (4) Poslovni subjekti, razen pravnih oseb javnega prava, ki ne uveljavijo ali ne morejo uveljaviti poenostavitve pri predložitvi letnega poročila, morajo podatke iz letnega poročila na poenotenih obrazcih za državno statistiko predložiti na način, opisan v prvem odstavku te točke, letno poročilo oziroma spremembe revizorjevega poročila za javno objavo pa v obliki PDF datoteke.      

    (5) Družbe …….po opravljeni preiskavi ali reviziji letnih računovodskih izkazov popravijo predložene podatke za državno statistiko na način, opisan v prvem odstavku te točke. V primeru, da se predloženi podatki iz prejšnjega stavka niso spremenili, to potrdijo v spletni aplikaciji AJPES.«


    [8] Navodilo o predložitvi letnih poročil in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Ur.l.RS, št. 86/16 in 76/17)





    6. SRS 2016
    6.1 Računovodski standardi in izkazovanje ekonomskih kategorij


    Posebnosti SRS 2016 so sledeče:

    • Temeljijo na določbah Direktive 2013/34/EU, s spremembami ter spremembah ZGD-1;
    • Uvedena je nova sistematika SRS (standardi I., II., in III);
    • Ne urejajo več konsolidiranja računovodskih izkazov – ker se le-ti izdelujejo po MSRP;
    • Kot samostojni standardi se neposredno ne povezujejo več z MSRP, čeprav tam kjer direktiva oz. ZGD-1 ne določata drugače, sledijo temeljnim pravilom računovodenja po MSRP;
    • Pisani so predvsem za male in srednje organizacije in poenostavljajo pravila računovodenja;
    • Poenostavljajo računovodenje za mikro družbe in poskušajo poenotiti računovodenje za vse organizacije, ki uporabljajo SRS, zato SRS III obravnavajo le posebnosti računovodenja v nekaterih vrstah organizacij, ki so statusnopravno drugače organizirane kot družbe;
    • So prijaznejši do uporabnikov.

    Standardi pod I obravnavajo metodiko vsebinskega izkazovanja gospodarskih kategorij in vključujejo:

    • Uvod v SRS in okvir SRS
    • SRS1- Opredmetena osnovna sredstva
    • SRS2- Neopredmetena sredstva
    • SRS3- Finančne naložbe
    • SRS4- Zaloge
    • SRS5- Terjatve
    • SRS6- Naložbene nepremičnine
    • SRS7- Denarna sredstva
    • SRS8- Kapital
    • SRS9- Dolgovi
    • SRS10-Rezervacije
    • SRS11- Časovne razmejitve
    • SRS12-Stroški materiala in storitev
    • SRS13- Stroški dela in stroški povračil
    • SRS14- Odhodki
    • SRS15- Prihodki
    • SRS16-Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti
    • SRS17- Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev

    Standardi pod II obravnavajo metodiko oblikovanja predstavljanja gospodarskih kategorij pri zunanjem računovodskem poročanju in vključujejo:

    • SRS20- Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje
    • SRS21- Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje
    • SRS22- Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje
    • SRS23- Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje

    Standardi pod III pa obravnavajo posebnosti računovodenja za organizacije v posameznih dejavnostih in posebnosti računovodenja v organizacijah s časovno omejenim delovanjem in vključujejo:

    • SRS 30 – Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih
    • SRS 31 – Računovodske rešitve v zadrugah
    • SRS 32 – Računovodske rešitve za gospodarske javne službe
    • SRS 33 – Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah
    • SRS 34 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih  osebah zasebnega prava
    • SRS 35 – Računovodske rešitve v socialnih podjetjih
    • SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju in likvidaciji

     

    STANDARDI POD I [9]

    OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTA – SRS 1

    Opredmetena osnovna sredstva so sredstva v

    • lasti ali
    • finančnem najemu oziroma
    • jih na drug način obvladuje

    Opredeljuje jih SRS 1.

    Uporabljajo se pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.

    Med opredmetena osnovna sredstva sodijo:

    • zemljišča,
    • zgradbe,
    • proizvajalna oprema,
    • druga oprema in
    • biološka sredstva.

    V poslovni najem vzeto osnovno sredstvo najemnik pripozna med svojimi osnovnimi sredstvi, kot pravica do uporabe in med obveznostmi kot obveznost iz najema. Izjema od takšnega načina pripoznanja in vrednotenja velja za vse družbe za kratkoročne najeme, mikro in malim družbam pa poslovnega najema ni potrebno usredstviti.

    Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva se evidentirajo kot samostojno razpoznavna osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

    Osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih pripozna, če:

    • je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim;
    • je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

    Osnovno sredstvo se ob pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti.

    Nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev sestavljajo:

    • nakupna cena,
    • uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter
    • stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve, stroški preizkušanja delovanja sredstva, ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve;
    • Davek na dodano vrednost, ki se ne povrne;
    • stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo do usposobitve, če njihova usposobitev traja dlje kot eno leto.

    Opredmetena osnovna sredstva zgrajena ali izdelana v podjetju se ovrednotijo po nabavni vrednosti tako, da upoštevamo:

    • neposredni stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev in izdelava;
    • posredni stroški zgraditve in izdelave, ki jih je mogoče pripisati;
    • stroški izposojanja za njegovo zgraditev ali izdelavo in usposobitev;
    • ne sestavljajo je stroški, ki niso povezani z zgraditvijo in stroški, ki jih trg ne prizna

    Nabavna vrednost takega osnovnega sredstva ne more biti višja, kot bi znašala vrednost nakupa.

    Velika nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se lahko razporedi na njegove dele, če imajo deli različne dobe koristnosti.

    V takšnem primeru se obravnava vsak del posebej.

    Po pridobitvi se osnovno sredstvo prične amortizirati. Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva med stroške v ocenjeni dobi njegove koristnosti.

    Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo od prvega dne naslednjega meseca, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, pa vse do dokončne izrabe, ne glede na to ali se uporabljajo ali ne. Sredstvo je razpoložljivo za uporabo, ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo.

    Izbiramo lahko med:

    • časovno metodo amortiziranja
      • enakomerno časovno amortiziranje
      • padajoče amortiziranje in
    • metodo proizvedenih enot.

    Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora organizacija za svojo  računovodsko usmeritev izbrati:

    • model nabavne vrednosti

    ali

    • model revaloriziranja, ki se lahko uporablja le za prevrednotenje zemljišč in zgradb.

    Oblike prevrednotovanja:

    • v primeru izbrane računovodske usmeritve modela revaloriziranja se prevrednotenje izvaja
      • zaradi uporabe modela revaloriziranja: povečanje ali zmanjšanje knjigovodske vrednosti in
      • ob ugotovljenih oslabitvah opredmetenih osnovnih sredstev
    • v primeru izbrane računovodske usmeritve modela nabavne vrednosti se prevrednotenje izvaja ob ugotovljenih oslabitvah opredmetenih osnovnih sredstev.

    NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA - SRS 2

    Neopredmeteno sredstvo (v nadaljevanju NS) je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki fizično ne obstaja...SRS 2.1. NS izpolnjuje sodilo razpoznavnosti, če:

    a.      je ločljivo od organizacije ali

    b.     izhaja iz pogodbenih in drugih pravnih pravic.

    NS se pripozna v računovodskih izkazih, če:

    • je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim;
    • je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

    Neopredmetena sredstva so – SRS 2.2.:

    • Dolgoročno odloženi stroški razvijanja, če so izpolnjeni vsi pogoji za pripoznanje iz SRS 2.12;
    • Pravice (patenti, licence, koncesije, blagovne znamke in druge pravice) ter
    • V dobro ime prevzete organizacije (podjema).

    NS, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se štejejo:

    • Uvozne in nevračljive nakupne dajatve po odštetju popustov;
    • Vsi neposredno pripisljivi stroški usposobitvi NS za uporabo ter
    • Stroški izposojanja do nastanka NS, če to nastaja dlje kot eno leto.

    Neopredmetena sredstva se razvrščajo na:

    • neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti (se amortizirajo) in
    • neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti (se le prevrednotujejo zaradi oslabitve).

    Dobro ime se amortizira v končni (določeni) dobi koristnosti oziroma v petih letih, če določene dobe koristnosti ni mogoče zanesljivo oceniti.

    Po pripoznanju se NS tudi prevrednotujejo. Prevrednotenje je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Njihova knjigovodska vrednost se zmanjša izključno zaradi oslabitve. NS se ne revalorizirajo.

    FINANČNE NALOŽBE - SRS 3

    Finančne naložbe so del finančnih sredstev podjetja, ki jih ima z namenom, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih povečala svoje finančne prihodke.

    Finančne naložbe se pri začetnem pripoznavanju razvrstijo v:

    • Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
      • Namenjene trgovanju;
      • Praviloma kratkoročne naložbe;
      • Če se tako odloči podjetje samo in obstaja delujoči trg;
      • Ne smejo se prerazvrstiti, ker so bile pridobljene za trgovanje;
    • Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo
      • Naložbe z določenimi ali določljivimi plačili in
      • Določeno zapadlostjo v plačilo
    • Posojila
      • Naložbe z določenimi ali določljivimi plačili in
    • Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
      • Tista, ki niso razvrščena v nobeno od prejšnjih kategorij.

    Pripoznane finančne naložbe mora organizacija ob začetnem pripoznavanju izmeriti po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla, razen za prvo skupino naložb, ko stroški posla predstavljajo stroške obdobja.

    Finančne naložbe se v poslovnih knjigah in bilanci stanja pripoznajo, če je verjetno, da:

    • Bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo;
    • Je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

    Po začetnem pripoznanju se finančne naložbe tudi prevrednotujejo. Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje na pošteno vrednost, prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave oslabitve.

    Po začetnem pripoznanju finančne naložbe merimo kot sledi:

    • Finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida , pri čemer se dobički in izgube vključujejo v poslovni izid kot finančni prihodki in finančni odhodki;
    • Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, ki se izmerijo po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere;
    • Finančne naložbe v posojila, ki se izmerijo po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere;
    • Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki se izmerijo po pošteni vrednosti, pri čemer se dobički in izgube vključujejo v kapital kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

    Finančne naložbe v odvisne in pridružene organizacije (podjetja) se merijo le po nabavni vrednosti.

    Finančne naložbe, ki nimajo tržne vrednosti oz. njihove poštene vrednosti ni mogoče izmeriti, se merijo po nabavni vrednosti.

    Za finančne naložbe, ki niso razvrščene v finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je na vsak dan bilance stanja treba oceniti, ali obstaja dokaz o morebitni oslabljenosti, kar povzroči potrebo po prevrednotenju finančnih naložb zaradi oslabitve.

    ZALOGE – SRS 4

    Zaloge so sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja.

    Zaloge v poslovnih knjigah pripoznamo, če:

    • Je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi in
    • Je mogoče nabavno oziroma stroškovno ali pošteno vrednost zanesljivo izmeriti.

    Začetno merjenje zalog:

    • Količinska enota zalog materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznavanju vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive dajatve ter neposredni stroški nabave, vključno z davkom na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.
    • Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po proizvajalnih stroških, lastno ceno oziroma spremenljivimi proizvajalnimi stroški;

    Cena zalog lahko vključuje stroške izposojanja za financiranje zalog, ko gre za dolgotrajne proizvajalne procese, vendar zaradi tega vrednost zalog ne sme presegati čiste iztržljive vrednosti.

    V primeru, da se cene novo nabavljenih zalog, ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za vrednotenja porabe uporablja metoda zaporednih cen FIFO in metoda tehtanih povprečnih cen (metoda drsečih tehtanih povprečnih cen ali za obdobje).

    Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek. Tako se evidentira tudi pri popisu ugotovljeni primanjkljaj.

    Prevrednotenje zalog kot sprememba njihove knjigovodske vrednosti:

    • Zaloge se vrednotijo po manjši izmed izvirne in čiste iztržljive vrednosti, razen bioloških sredstev, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti;
    • Ni prevrednotenja zaradi okrepitve;
    • Vrednost zalog ni nadomestljiva:
      • če so zaloge poškodovane,
      • če so delno ali v celoti zastarele, ali
      • če se prodajne cene znižajo.

    Zmanjšanje vrednosti zalog na čisto iztržljivo vrednost, obremenjuje poslovne odhodke.

    TERJATVE - SRS 5

    Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati določeno plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opraviti kake storitve.

    Delimo jih na :

    • terjatve do kupcev ali prevzemnikov terjatev ali drugih financerjev prodanih proizvodov ali opravljenih storitev,
    • terjatve do dobaviteljev
      • prejeti avansi
      • prejete varščine
      • prejeti blagovni krediti,
    • terjatve do udeležencev delitve pri poslovem izidu,
    • terjatve do financerjev (za nevplačan kapital ali obresti),
    • druge terjatve (do zaposlenih, do države,....).

    Terjatve izkazujemo:

    • ločeno za domače in tuje
    • ločeno dvomljive in sporne
    • ločeno oslabitev na podlagi ocene ali na podlagi posameznih računov.

    Potrebno je uskladiti valutne razlike na dan 31.12. za vse terjatve, ki so nominirane v tuji valuti z izbranim tečajem ( priporočilo tečaj BS).

    Terjatve se v poslovnih knjigah in bilanci stanja pripoznajo kot sredstvo, če:

    • je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njimi, in
    • je mogoče izvirne vrednosti zanesljivo izmeriti.

    Pripoznavanje terjatev kot sredstva se v poslovnih knjigah in bilanci stanja odpravi, če se ne obvladuje več na njih vezanih pogodbenih pravic. To se zgodi takrat, če se pravice do koristi, podrobno določene v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali če se odstopijo.

    Terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz usteznih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali zmanjšajo (naknadni popusti, vračila blaga,...) in jih evidentiramo na povečanje poslovnih ali finančnih prihodkov oziroma na zmanjšanje poslovnih ali finančnih prihodkov.

    Terjatve delimo na dolgoročne in kratkoročne, in sicer glede na rok zapadlosti po datumu bilance stanja (meja je eno leto). Če je poslovni cikel daljši od leta dni, se med kratkoročne terjatve vštevajo tudi terjatve z rokom zapadlosti po več kot letu dni.

    Terjatve se praviloma merijo po odplačni vrednosti. Terjatve je potrebno prevrednotiti v primeru njihove oslabitve (zmanjšanja) oziroma zaradi morebitne kasnejše odprave oslabitev (povečanja) njihove vednosti na udenarljivo vrednost. V primeru izgube zaradi prevrednotenja na nižjo udenarljivo vrednost, je potrebno knjigovodsko vrednost terjatve zmanjšati s preračunom na kontu popravka vrednosti. Izguba bremeni prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami. Vrednost morebitne kasnejše razveljavitve izgube se obravnava kot prevrednotovalni poslovni prihodek v zvezi s terjatvami.

    NALOŽBENE NEPREMIČNINE – SRS 6

    Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe.

    Med naložbene nepremičnine sodijo:

    • zemljišča, posedovana za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe, in ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju;
    • zemljišča, za katera organizacija ni določila prihodnje uporabe;
    • zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v enkratni ali večkratni poslovni najem; in
    • prazne zgradbe, posedovane za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem.

    Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo, če je:

    • verjetno, da bodo v organizacijo pritekale prihodnje gospodarske koristi, povezane z njo;
    • njeno nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

    Naložbene nepremičnine, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cene in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Takšni stroški vključujejo pravne storitve, davke od prenosa nepremičnin, stroške izposojanja pod določenimi pogoji in drugi stroški posla.

    Sprememba SRS 6 se nanaša na računovodenje najemov pri najemnikih. Če ima najemnik naložbeno nepremičnino v najemu, jo pripozna po vrednosti pravice do uporabe. Za merjenje pravice do uporabe in obveznosti iz najema, najemnik smiselno uporabi določbe SRS 1.27.

    Za merjenje naložbenih nepremičnin po pripoznanju mora organizacija za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model poštene vrednosti.

    Izbrano usmeritev mora uporabljati za vse naložbene nepremičnine.

    Naložbena nepremičnina se meri po modelu nabavne vrednosti tako kot opredmeteno osnovno sredstvo v skladu s SRS 1.

    Torej se takšna naložbena nepremičnina tudi amortizira, lahko tudi slabi.

    Naložbene nepremičnine merjene po pošteni vrednosti, se ne amortizirajo, ampak se ugotavlja le sprememba poštene vrednosti. Povečanje poštene vrednosti se evidentira kot prevrednotovalne finančne ali poslovne prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin, zmanjšanje poštene vrednosti pa kot prevrednotovalne finančne ali poslovne odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin.

    Prihodki in odhodki iz prevrednotenja na pošteno vrednost se upoštevajo v poslovnem izidu v trenutku prevrednotenja.

    DENARNA SREDSTVA - SRS 7

    Denar je zakonito plačilno sredstvo in vključuje: gotovino, knjižni denar in denar na poti.

    Gotovina je denar v blagajni, ki sicer v obliki bankovcev in kovancev. Knjižni denar je dobroimetje na računih pri banki ali drugi finančni instituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji, do vpisa dobroimetja pri njej.

    Med denarna sredstva se uvrščajo tudi denarni ustrezniki (kratkoročni depoziti in vloge v bankah), ki so namenjeni zagotavljanju plačilne sposobnosti. Izdani čeki in denar na poti se ne obravnavajo kot denarna sredstva. Prav tako vrednotnice niso denar, ampak jih evidentiramo med aktivnimi časovnimi razmejitvami.

    Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se spremeni valutni tečaj.

    KAPITAL - SRS 8

    Celotni kapital izraža lastniško financiranje podjetja in z vidika podjetja njegovo obveznost do lastnika, če ne prej, pa ob prenehanju delovanja podjetja.

    Celotni kapital se obvezno razčlenjuje na:

    • vpoklicani kapital,
    • kapitalske rezerve,
    • rezerve iz dobička,
    • revalorizacijske rezerve,
    • rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti,
    • preneseni čisti dobiček ali izguba iz prejšnjih let,
    • nerazdeljeni čisti dobiček ali izgubo poslovnega leta.

    V SRS8 je mogoče najti vse podrobnosti glede razvrščanja kapitala, pripoznavanja in odpravljanja kapitala, začetnega računovodskega merjenja kapitala in prevrednotenja kapitala.

    DOLGOVI - SRS 9

    Dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev.

    SRS 9 obravnava poslovne in finančne dolgove, tako kratkoročne, kot dolgoročne. Dolgoročna obveznost je obveznost, ki zapade v plačilo v roku, daljšem od leta dni.

    Finančni dolgovi se pojavljajo, ker posojilodajalci vnašajo v podjetje (organizacijo) denarna sredstva ali ker z denarjem poplačujejo njegove poslovne dolgove – npr.: dobljena posojila.

    Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlenih za opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi, obveznosti do države za davke,….

    Dolgove delimo na dolgoročne in kratkoročne (meja eno leto). Organizacije zapadle dolgove in tiste dolgoročne dolgove, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, v bilanci stanja razvrsti pod kratkoročne dolgove.

    Dolgovi se pripoznajo kot obveznost če:

    • je verjetno, da se bodo zaradi njegove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi (predvsem denarna sredstva);
    • je znesek za njegovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti.

    Dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki v primeru finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo poslovnega dolga, v primeru poslovnih dolgov pa prejem proizvoda, blaga, opravljeno storitev, opravljeno delo….

    Dolgovi se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana in se ne bo poravnala.

    Prevrednotenje se opravi pri dolgovih, izraženih v tuji valuti zaradi tečajnih razlik, pri čemer nastanejo finančni prihodki ali finančni odhodki.

    DOLGOROČNE REZERVACIJE - SRS 10

    Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Namen je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov.

    Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in BS pripoznajo, če

    • Zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali posredna);
    • Je verjetno, to je bolj možno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi in
    • Je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti
    • „Bolj možno kot ne“, pomeni, da obstaja verjetnost, večja od 50%, da obveza organizacije obstaja. Če je bolj možno kot ne, da sedanja obveza ne obstaja, organizacija razkrije pogojno obveznost. Prav tako tudi, če zneska ni mogoče oceniti.

    Rezervacije se oblikujejo za:

    • Reorganizacijo podjetja;
    • Razgradnja opredmetenih osnovnih sedstev;
    • Kočljive pogodbe;
    • Jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi;
    • Dana jamstva;
    • Druge rezervacije.

    Iz SRS 10.10. do 10.16. je mogoče ugotoviti začetno vrednost oblikovane rezervacije po posameznih vrstah rezervacij, opredeljenih v predhodnem odstavku.

    Rezervacije se ne prevrednotujejo, vendar se na koncu obdobja zneski oblikovanih rezervacij lahko popravijo zaradi spremembe ocene potrebnih rezervacij. Lahko se zmanjšajo (odpravijo), kar pomeni zmanjšanje knjigovodske vrednosti rezervacij in prenos v ustrezne prihodke. Lahko se povečajo tako, da se poveča knjigovodska vrednost rezervacij in ustrezni odhodki.

    Posebnost so aktuarski dobički in izgube iz naslova obvez za odpravnine ob upokojitvi, ki se ne pripoznajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Rezerve, oblikovane iz tega naslova se odpravijo v preneseni čisti poslovni izid v ustreznem delu sorazmerno, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno.

    ČASOVNE RAZMEJITVE  - SRS 11

    Ta standard združuje stari SRS 2 – dolgoročne aktivne časovne razmejitve, SRS 10 – DPČR in SRS 12 – KČR. Torej vse časovne razmejitve obravnava SRS 11.

    Ločimo aktivne in pasivne časovne razmejitve.

    Z aktivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti odloženi stroški ( odhodki ) in prehodno nezaračunani prihodki.

    S pasivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti vnaprej vračunani stroški ( odhodki ) in odloženi prihodki. Med odloženimi prihodki se izkazujejo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev ali pokrivanje posameznih stroškov. V prihodke se prenašajo v višini obračunane amortizacije od tako pridobljenih sredstev.

    Časovne razmejitve se ne prevrednotujejo. Potrebno je pred sestavo računovodskih izkazov preveriti realnost in upravičenost njihovega oblikovanja.

    STROŠKI MATERIALA IN STORITEV – SRS 12

    Stroški materiala so cenovno izraženi potroški neposrednega materiala in tistega dela materiala, ki sestavlja splošne proizvajalne stroške ter splošne stroške nabave, uprave in prodaje. S stroški materiala se razumejo tudi vrednosti normalnega kala in loma, porabljene energije in porabljenih nadomestnih delov.

    Stroški storitev so stroški, ki niso pojmovani kot stroški materiala, amortizacije, osebnih dohodkov. Takšno naravo imajo stroški prevoznih storitev, proizvajalnih stopenj, ki jih opravijo druga podjetja, storitev vzdrževanja, reklame in reprezentance, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in podobni.

    Stroški dajatev, ki niso vezane na plačo in stroški financiranja ter stroški šolnin, štipendij, povezanih s poslovanjem so stroški v širšem pomenu. Stroški materiala in storitev se lahko glede na izbrano metodo vrednotenja zalog zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov in ni nujno da vplivajo na odhodke obdobja.

    Knjigovodska vrednost zalog je lahko višja od dejanske iztržljive vrednosti, kar pomeni, da je zaloge potrebno prevrednotiti na čisto iztržljivo vrednost. Zmanjšanje vrednosti zalog predstavlja prevrednotovalni odhodek v zvezi z zalogami.

    STROŠKI DELA IN STROŠKI POVRAČIL – SRS 13

    Stroški dela so vse oblike zaslužkov. Kot zaslužki se obravnavajo tudi vsa plačila poslovodstvu, ne glede na pravno obliko pogodbenega razmerja;

    Kot strošek dela se obravnavajo tudi povračila, npr.: stroški za prevoz na delo in z dela in stroški zagotovitve prehrane med delom.

    Kot stroški plač se obravnavajo tudi zneski, ki se razdelijo zaposlenim glede na doseženi dobiček v posameznem poslovnem letu;

    Zaposleni je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali poslovodja organizacije, ne glede na pravno podlago.

    Stroški dela vsebujejo:

    • plače, ki pripadajo zaposlenim v bruto znesku ne glede na poslovni izid ter tisti del dajatev za socialno in pokojninsko zavarovanje, ki ga podjetje dodatno obračunava glede na te plače;
    • nadomestila plač, ki pripadajo zaposlenim za obdobje ko ne delajo v bruto znesku;
    • dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlenim ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem;
    • odpravnine in drugi dohodki;
    •  ter tisti del dajatev za socialno in pokojninsko zavarovanje, ki se dodatno obračunajo od plač in ostalih stroškov dela.

    Deleži zaposlenih iz dobička se pojavijo, kadar podjetje doseže čisti dobiček in obstajajo pravne podlage zanje.

    Plača je zaslužek zaposlenega za opravljeno delo. Nadomestilo plače je zaslužek zaposlenega za čas, ko ne dela.

    Stroški dela in deležev zaposlenih iz dobička se ne prevrednotujejo.

    ODHODKI – SRS 14

    Odhodki so zmanjšanje gospodarskih koristi v obliki zmanjšanja sredstev ali povečanja dolgov. Bistveno je časovno ustrezno izkazovanje odhodkov – obdobje.

    Odhodke delimo na poslovne, finančne in druge odhodke.

    POSLOVNI ODHODKI:

    • Stroški blaga, materiala in storitev;
    • Stroški dela;
    • Odpisi vrednosti;
    • Drugi poslovni odhodki;
    • Prevrednotovalni poslovni odhodki.

    FINANČNI ODHODKI:

    • Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb;
    • Finančni odhodki iz finančnih obveznosti;
    • Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti.

    DRUGI ODHODKI (neobičajne postavke)

    • Denarne kazni, odškodnine in druge neobičajne postavke.

    Poleg navedenega se je potrebno seznaniti s posameznimi odhodki in izpolnjevanjem pogojev za pripoznavanje.

    PRIHODKI - SRS 15

    Prihodki so povečanje gospodarskih koristi v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov. Prihodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge.

    POSLOVNI PRIHODKI:

    • Prihodki od prodaje – ni pomembnih tveganj glede dokončanja in plačila;
    • Drugi poslovni prihodki (povezani s poslovnimi učinki: subvencije, dotacije, premije, …);
    • Prevrednotovalni poslovni prihodki: ob odtujitvi OOS in NS (prodajna vrednost>od knjigovodske);

    FINANČNI PRIHODKI:

    • V zvezi s finančnimi naložbami (dividende);
    • V zvezi s terjatvami (obresti);
    • Prevrednotovalni finančni prihodki: ob povečanju poštene vrednosti finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, ob odtujitvi finančnih naložb v primeru presežka prodajne vrednosti nad knjigovodsko in ob odpravi oslabitev finančnih naložb.

    DRUGI PRIHODKI:

    • Neobičanje postavke – niso povezane s poslovanjem.

    Poleg navedenega se je potrebno seznaniti s posameznimi prihodki in izpolnjevanjem pogojev za pripoznavanje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti stopnji dokončanju del in sodilom za pripoznanje.

    NOVOST:

    V Ur.l. RS št. 57/2018 je bil objavljen nov SRS 15 (2019), ki nadomešča SRS 15 (2016). Obvezna uporaba je od 1.1.2019 dalje, dana pa je bila tudi možnost predčasne uporabe – torej pri evidentiranju prihodkov za leto 2018.

    Zato na tem mestu navajamo le nekaj novosti:

    Ključne novosti v SRS 15 (2019) se nanašajo na prihodke od prodaje, in sicer so novosti povzete po novem MSRP 15.

    Prihodki od prodaje po novem so tisti, ki izhajajo iz pogodb s kupci o prodaji blaga in storitev. Prihodki od prodaje odražajo prenose (dobave) pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v višini pričakovanih nadomestil, do katerih bo organizacija upravičena v zameno za to blago in storitve. Torej prodajne vrednosti prodanega blaga in storitev zamenjujejo transakcijske cene, to so zneski pričakovanih nadomestil za dobavo oziroma opravitev storitev, ki pa niso nujno enake prodajnim cenam, zato je omenjene razlike potrebno upoštevati pri pripoznavanju prihodkov.

    UGOTAVLJANJE IN MERJENJE POŠTENE VREDNOSTI – SRS 16

    Ta standard obdeluje:

    • Opredelitev in merjenje poštene vrednosti;
    • Ugotavljanje poštene vrednosti za nefinančna sredstva;
    • Tehnike ocenjevanja vrednosti;
    • Vložke za tehnike ocenjevanj vrednosti ter;
    • Hierarhija za določanje poštene vrednosti.

    Pri določanju poštene vrednosti sicer ni novosti, novost je le, da so pravila od 1.1.2016 zapisana v SRS 16, po starih standardih pa se je uporabljal MSRP neposredno.

    OSLABITEV OREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV – SRS 17

    Ta standard obdeluje:

    • Opredelitev oslabitve in področje uporabe standarda;
    • Kdaj oceniti nadomestljivo vrednost;
    • Merjenje nadomestljive vrednosti;
    • Oslabitev dobrega imena ter
    • Razveljavitev izgube zaradi oslabitve.

    OOS in NS je oslabljeno kadar knjigovodska vrednost OOS in NS presega nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi slabitve se pripozna v poslovnem izidu kot prevrednotovalni odhodek.

    Sredstvo slabimo, če obstajajo znamenja iz notranjih in zunanjih virov informacij SRS 17.5 in 17.6.

    Do sedaj je slabitev urejal MRS 36, od 1.1.2016 dalje pa so pravila iz MRS 36 prenesena v SRS 17.

     

    STANDARDI POD II[10]

    RAČUNOVODSKI IZKAZI SRS 20, 21, 22, 23

    Standardi pod II obravnavajo računovodske izkaze za zunanje poročanje, ki se v bistvu niso spremenili, vendar so nekatere postavke spremenjene zaradi sprememb posameznih SRS pod I.

    Obravnavajo:

    • Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje – SRS 20
    • Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje – SRS 21
    • Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje – SRS 22
    • Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje – SRS 23

    Členitev in oblike računovodskih izkazov so poenotene za vse organizacije. V SRS 30-39 bodo določene le posebnosti, ki so za določeno organizacijo specifične (npr.: posebnosti kapitalskih postavk v bilanci stanja posameznih organizacij).

     

    STANDARDI POD III[11]

    Za SRS v tej skupini velja enaka logika: v teh standardih so zapisane izključno posebnosti posameznih organizacij (v glavnem v kapitalu), za vse ostalo (pripoznavanje, vrednotenje, merjenje,…) veljajo splošni SRS.

    Standardi pod III so sledeči:

    • SRS 30 – Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih
    • SRS 31 – Računovodske rešitve v zadrugah
    • SRS 32 – Računovodske rešitve za izvajalce gospodarskih javnih služb
    • SRS 33 – Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah
    • SRS 34 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava
    • SRS 35 – Računovodske rešitve v socialnih podjetjih
    • SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju ali likvidaciji

    [9] Povzeto po Slovenski računovodski standardi 2016 . Uradni list RS, št. 95/2015 s spremembami.

    [10] Povzeto po Slovenski računovodski standardi 2016 . Uradni list RS, št. 95/2015.

    [11] Povzeto po Slovenski računovodski standardi 2016 . Uradni list RS, št. 95/2015.





    7 SRS 2016 IN PODATKI V BILANCI STANJA IN IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2019


    Spremembe SRS 2016 so malenkosto vplivale na vsebino in členitev postavk v računovodskih izkazih (bilanci stanja, izkazu poslovnega izida).

    Podatki v letošnjem poslovnem letu 2019 so v celoti primerljivi s poslovnim letom 2018.





    7.1 Bilanca stanja – PRILOGA 1


    Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku (na koncu poslovnega leta ali medletnega obdobja), za katero se sestavi.

    Predpogoj za sestavitev bilance stanja je:

    • ažurno in pravilno evidentiranje poslovnih sprememb sredstev in obveznosti do njihovih virov, v skladu s standardi in predpisi, med letom;
    • kontroliranje stanj sredstev in obveznosti do njihovih virov (inventure) ter
    • kontroliranje pravilnosti evidentiranja poslovnih dogodkov (medletne kontrole).

     

    Členitev postavk v bilanci stanja:

    Po SRS 20 ima izkaz stanja obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja.

    ZGD-1 določa razčlenitev bilance stanja za vse velikostne razrede družb, prav tako kot SRS 20 – bilanca stanja za zunanje poslovno odločanje (vsebinsko in izrazoslovno sta ZGD-1 in SRS 20 usklajena).

    Postavke v bilanci stanja so tako razčlenjene na enak način po ZGD-1, po SRS 20 in za namene javne objave. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na bilanco stanja za državno statistiko in javno objavo (Priloga 1). Poslovni subjekti: gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, društva, nepridobitne organizacije, torej vsi, ki računovodske izkaze sestavljajo v skladu s SRS, sestavljajo bilanco stanja na poenotenem obrazcu, členitev pa je odvisna od velikosti posameznih subjektov.

    Bilanca stanja je enaka kot je bila za leto 2016 (torej ko so se prvič uporabljale spremembe SRS (2016)).

     

    SREDSTVA

    A.  DOLGOROČNA SREDSTVA

    Dolgoročna sredstva so sredstva, ki so v družbi praviloma več kot eno leto. Sestavljajo jih:

    • neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve,
    • opredmetena osnovna sredstva,
    • naložbene nepremičnine,
    • dolgoročne finančne naložbe,
    • dolgoročne poslovne terjatve in
    • odložene terjatve za davek.

    I.  Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve:

    1.  Neopredmetena sredstva

    a)  Dolgoročne premoženjske pravice
    b)  Dobro ime
    c)  Dolgoročno odloženi stroški razvijanja
    č)  Druga neopredmetena sredstva

    2.  Dolgoročne aktivne časovne razmejitve

    Opomba: Pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki jih družba po SRS 2 pripoznava in meri kot neopredmeteno sredstvo, bo v bilanci stanja izkazala med opredmetenimi OS pod ustrezno postavko zemljišča in zgradbe ter se razkrijejo v prilogi k izkazom.

    II.  Opredmetena osnovna sredstva

    1.  Zemljišča
    2.  Zgradbe
    3.  Proizvajalne naprave in stroji
    4.  Druge naprave in oprema, drobni inventar in druga opredmetena osnovna sredstva
    5.  Biološka sredstva
    6.  Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
    7.  Predujmi za pridobitve opredmetenih osnovnih sredstev

    III.  Naložbene nepremičnine

    Opomba: Naložbene nepremičnine v gradnji in izdelavi bo družba razvrstila med naložbene nepremičnine in ne več med osnovna sredstva do njihove izgradnje

    IV.  Dolgoročne finančne naložbe

    1.  Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil

    a)  Delnice in deleži v družbah v skupini
    b)  Druge delnice in deleži
    c)  Druge dolgoročne finančne naložbe

    2.  Dolgoročna posojila

    a)  Dolgoročna posojila družbam v skupini
    b)  Druga dolgoročna posojila

    V.  Dolgoročne poslovne terjatve

    1.  Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini
    2.  Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
    3.  Dolgoročne poslovne terjatve do drugih

    VI.  Odložene terjatve za davek

    B.  KRATKOROČNA SREDSTVA

    I.  Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

    V okviru te kategorije se izkazujejo opredmetena osnovna sredstva in druga sredstva, za katere se utemeljeno predvideva, da bodo poravnana s prodajo v naslednjih 12 mesecih in ne z nadaljnjo uporabo.

    II.  Zaloge

    1.  Material
    2.  Nedokončana proizvodnja
    3.  Proizvodi
    4.  Trgovsko blago
    5.  Predujmi za zaloge

    III.  Kratkoročne finančne naložbe

    1.  Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil

    a)  Delnice in deleži v družbah v skupini
    b)  Druge delnice in deleži
    c)  Druge kratkoročne finančne naložbe

    2.  Kratkoročna posojila

    a)  Kratkoročna posojila družbam v skupini
    b)  Druga kratkoročna posojila

    IV.  Kratkoročne poslovne terjatve

    1.  Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
    2.  Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
    3.  Kratkoročne poslovne terjatve do drugih

    V.  Denarna sredstva

    C.  KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

     

    OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

    A.  KAPITAL

    I.  Vpoklicani kapital

    1.  Osnovni kapital
    2.  Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)

    II.  Kapitalske rezerve

    Opomba: sestavljajo tudi zneski preneseni iz revalorizacijske rezerve.

    III.  Rezerve iz dobička

    1.  Zakonske rezerve

    Po ZGD-1 (64. člen 3. odstavek) mora družba oblikovati zakonske rezerve v taki višini, da je vsota zneskov zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv iz 1. do 3. točke prvega odstavka 64. člena enaka 10% oz. v statutu določenem višjem odstotku osnovnega kapitala.
    ZGD-1 64. člen 4. odstavek: Če zakonske in kapitalske rezerv iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena skupaj ne dosegajo deleža osnovnega kapitala iz tretjega odstavka tega člena in družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto v zakonske rezerve odvesti 5% zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje morebitne prenesene izgube, dokler zakonske rezerve in kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ne dosežejo deleža iz tretjega odstavka tega člena.

    2.  Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže
    3.  Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka)
    4.  Statutarne rezerve
    5.  Druge rezerve iz dobička

    V okviru rezerv iz dobička se pojavljajo lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka).

    IV.  Revalorizacijske rezerve

    Opomba: Kapitalska postavka presežek iz prevrednotenja se je razdelil na revalorizacijske rezerve, nastale prek revalorizacije osnovnih sredstev po pošteni vrednosti, ki so vedno pozitivne in na rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki nastanejo v povezavi z merjenjem finančnih naložb po pošteni vrednosti, aktuarskimi dobički in izgubami za odpravnine in drugimi postavkami in so lahko pozitivne ali negativne.

    V.    Rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

    VI.  Preneseni čisti dobiček

    VII.  Prenesena čista izguba

    VIII.  Čisti dobiček poslovnega leta

    IX.  Čista izguba poslovnega leta

    B.  REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

    1. Rezervacije

    2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

    C.  DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

    I.  Dolgoročne finančne obveznosti

    1.  Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini
    2.  Dolgoročne finančne obveznosti do bank
    3.  Druge dolgoročne finančne obveznosti

    Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi je potrebno izkazati tudi dolgoročne dolgove iz finančnega najema.

    II.  Dolgoročne poslovne obveznosti

    1.  Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
    2.  Dolgoročne finančne obveznosti do dobaviteljev
    3.  Druge dolgoročne poslovne obveznosti

    III.  Odložene obveznosti za davek

    Č.   KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

    I.  Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev

    Ta postavka je povezana s postavko B.I. v okviru sredstev – torej se v tej postavki izkazujejo obveznosti v zvezi s sredstvi, ki so izkazana v postavki B.I. in bodo odtujena v naslednjih 12 mesecih po bilančnem presečnem dnevu.

    II.  Kratkoročne finančne obveznosti

    1.  Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini
    2.  Kratkoročne finančne obveznosti do bank
    3.  Druge kratkoročne finančne obveznosti

    III.  Kratkoročne poslovne obveznosti

    1.  Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
    2.  Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
    3.  Druge kratkoročne poslovne obveznosti

    D.  KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

     

    Vrednotenje postavk v bilanci stanja po SRS 2016

    Vrednotenje postavk v bilanci stanja je opisano v poglavju 6. tega sestavka.





    7.2 Izkaz poslovnega izida – PRILOGA 2


    Izkaz poslovnega izida lahko družbe v skladu z ZGD-1 in SRS 21 pripravijo v eni izmed dveh različic (nemška I. in angloameriška II.). Izkaz poslovnega izida za državno statistiko in javno objavo je v skladu z metodologijo pripravljen po različici I., pri čemer je členitev postavk prilagojena SRS 21 in ZGD-1 (Priloga 2).

     

    A.  ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

    Prihodki se ugotavljajo v skladu s SRS 15(2019).

    I.  Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu

    1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin
    2. Čisti prihodki od najemnin
    3. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala

    II.  Čisti prihodki od prodaje na trgu EU

    1.  Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev
    2.  Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala

    III.  Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU

    1.  Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev
    2.  Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala

     

    B.  POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE

     

    C.  ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOF PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE

     

    Č. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE

     

    D.  SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI

     

    E.  DRUGI POSLOVNI PRIHODKI

     

    F.  KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA

     

    G.  POSLOVNI ODHODKI

    I.  Stroški blaga, materiala in storitev

    1.  Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
    2.  Stroški porabljenega materiala

    a)  stroški materiala
    b)  stroški energije
    c)  drugi stroški materiala

    3.  Stroški storitev

    a)  transportne storitve
    b)  najemnine
    c)  povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
    č)  drugi stroški storitev

    II.  Stroški dela

    1.  Stroški plač
    2.  Stroški pokojninskih zavarovanj
    3.  Stroški drugih socialnih zavarovanj
    4.  Drugi stroški dela

    III.  Odpisi vrednosti

    1.  Amortizacija
    2.  Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
    3.  Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

    IV.  Drugi poslovni odhodki

    1.  Rezervacije
    2.  Drugi stroški

     

    H.  DOBIČEK IZ POSLOVANJA

     

    I.  IZGUBA IZ POSLOVANJA

     

    J.  FINANČNI PRIHODKI

    Finančni prihodki od obresti (upoštevano že v II. in III.)

    I.  Finančni prihodki iz deležev

    1.  Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini
    2.  Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah
    3.  Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah
    4.  Finančni prihodki iz drugih naložb

    II.  Finančni prihodki iz danih posojil

    1.  Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini
    2.  Finančni prihodki iz posojil, danih drugim

    III.  Finančni prihodki iz poslovnih terjatev

    1.  Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini
    2.  Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih

     

    K.  FINANČNI ODHODKI

    Finančni odhodki od obresti (upoštevano že v II. in III.)

    I.  Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb

    II.  Finančni odhodki iz finančnih obveznosti

    1.  Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
    2.  Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
    3.  Finančni odhodki iz izdanih obveznic
    4.  Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti

    III.  Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti

    1.  Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini
    2.  Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
    3.  Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

     

    L.  DRUGI PRIHODKI

    I.  Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki

    II.  Ostali prihodki

     

    M.  DRUGI ODHODKI

     

    N.  CELOTNI DOBIČEK

     

    O.  CELOTNA IZGUBA

     

    P.  DAVEK IZ DOBIČKA

     

    R. ODLOŽENI DAVKI

     

    S. ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

     

    Š. ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

    • POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENCEV NA PODLAGI DELOVNIH UR V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (na dve decimalki)

    Izračun: število delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposlenci dobili plačo in nadomestilo plače / (deljeno) s številom možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto
     

    • ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA




    7.3 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


    Prihodke ugotavljamo v skladu s SRS 15 (2019), odhodke pa opredeljuje SRS 14 (2016).





    7.3.1 PRIHODKI


    Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave). Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.





    7.3.1.1 Čisti prihodki od prodaje (črka A v izkazu poslovnega izida – AOP 110)


    Prihodki od prodaje so tisti, ki izhajajo iz pogodb s kupci o prodaji blaga ali storitev. Prihodki od prodaje odražajo dobave pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v višini pričakovanih nadomestil, do katerih bo organizacija upravičena v zameno za to blago in storitve.

    Razčlenjujejo se na:

    • prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter
    • prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala.

    Prodajne vrednosti prodanega blaga in storitev zamenjujejo transakcijske cene, to so zneski pričakovanih nadomestil za dobavo oziroma opravitev storitev, ki pa niso nujno enake prodajnim cenam.

    Iz sklenjenih pogodb s kupci izhajajo izvršitvene obveze. Izvršitvena obveza pomeni obljubo organizacije, da bo na kupca prenesla blago oz. storitev ali niz ločenega blaga oziroma storitev.

    Ob sklenitvi pogodbe s kupcem, mora organizacija ločeno opredeliti vse v pogodbi vsebovane izvršitvene obveze in tako pripoznati prihodke.

    Prihodki se po novem pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojne izvršitvene obveze.

    Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega organizacija pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga in storitev na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb[12].

    Nadomestilo lahko vključuje fiksne zneske, variabilne zneske ali oboje,

    Pri določanju transakcijske cene se upoštevajo učinki:

    Variabilnega nadomestila (popusti, rabati, dobropisi, znižanja cene, spodbude, dodatki za uspešnost, pogodbenih kazni,…), ki se lahko razporedi na vse izvršitvene obveze v pogodbi ali samo na določene;

    Obstoja pomembne sestavine financiranja v pogodbi;

    Nedenarnega nadomestila; in

    Nadomestila, ki se plača kupcu[13].

    Kadar pogodba vsebuje več izvršitvenih obvez, se transakcijska cena razporedi na vsako izvršitveno obvezo, in sicer v znesku nadomestila, za katerega organizacija pričakuje, da bo upravičena pri prenosu blaga in /ali storitve. Transakcijska cena se na posamezne izvršitvene obveze razporedi sorazmerno glede na samostojne PC ločenega blaga in/ali storitev v pogodbi[14].

    Organizacija pripozna prihodke, ko izpolni pogodbeno obvezo, torej izvršitveno obvezo, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno (obljubljeno) blago ali storitve, kar stori s prenosom pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitve. Blago in storitve pa so prenesene, ko ga kupec pridobi v obvladovanje, in sicer ko:      

    pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi in

    pridobi pravico do praktično vseh njegovih/njenih preostalih koristi : tudi sposobnost preprečevanja drugim, da usmerjajo uporabo blaga ali storitev in pridobijo koristi iz naslova blaga in storitev[15].

    Blago in storitve je/so prenešene kupcu v trenutku ali postopoma. Za vsako izvršitveno obvezo, ki se izpolni postopoma, se prihodek pripozna postopoma, skladno z napredkom organizacije v smeri popolne izpolnitve takšne obveze. Za merjenje napredka pri postopnem izvrševanju pogodbenih obvez sta v standardu opredeljeni dve metodi: metoda izložkov in metoda vložkov.


    [12] Povzeto po SRS 15.22. (2019).

    [13] Povzeto po SRS 15.23. (2019).

    [14] Povzeto po SRS 15.28. (2019).

    [15] Povzeto po SRS 15.14. (2019).





    7.3.1.2 Povečanje/Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (črka B / C v izkazu poslovnega izida – AOP 121 ali AOP 122)


    Vpisujemo razliko med končnim in začetnim stanjem vrednosti zalog na kontih 60 in 63.

    V rubriko B vpišemo, če je končno stanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje večje od začetnega stanja. To pomeni, da je v zalogah več stroškov, kot na začetku leta, zato moramo za znesek povečanja zalog povečati prihodke od prodaje.

    V rubriko C vpišemo, če je končno stanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje manjše od začetnega stanja. Znesek je vpisan s predznakom plus. (kasneje se v obrazcu ta znesek računsko odšteje od prihodkov iz poslovanja v rubriki F. kosmati donos od poslovanja). To pomeni, da je v zalogah manj stroškov, kot na začetku leta, zato moramo zmanjšati prihodke od prodaje.

    Vrednost zalog ni v celoti nadomestljiva:

    • če so zaloge poškodovane,
    • če so v celoti ali delno zastarele ali
    • če se njihove prodajne cene znižajo.

    Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva,

    • če se povečajo ocenjeni stroški dokončanja ali
    • ocenjeni stroški v zvezi s prodajo.

    Če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo čisto iztržljivo vrednost, jo je treba odpisati do čiste iztržljive vrednosti.

    Vrednost zalog je treba znižati pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk zalog posebej.
    Zmanjšanje vrednosti zalog surovin, materiala in drobnega inventarja, zalog nedokončane proizvodnje, proizvodov in blaga obremenjuje poslovne odhodke – knjižimo jih v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov (konto 721) in v dobro zalog (konto 60 ali 63).

    Končno stanje vrednosti zalog so v primeru oslabitve vrednosti zalog, zmanjšane za zneske oslabitev. To moramo pri ugotavljanju povečanja/zmanjšanja vrednosti zalog upoštevati – končnemu stanju zalog moramo oslabitve prišteti, da dobimo pravilno vrednost zalog pred oslabitvijo.





    7.3.1.3 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve (črka Č v izkazu poslovnega izida – AOP 123)


    Podatek za vpis v to rubriko imamo na kontu 79 (usredstevni lastni proizvodi in lastne storitve).

    To so proizvodi in storitve, ki jih podjetje ustvari za sebe. Pri tem je potrebno upoštevati, da podjetje ne more izkazovati dobička v povezavi s proizvodi ali storitvami, ki jih porabi za sebe.

    Pri tem se upošteva predvsem SRS 1 – Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Ne sestavljajo je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna, sestavljajo pa jo stroški izposojanja za njegovo zgraditev ali izdelavo in usposobitev za uporabo. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti večja od tiste v duhu SRS 1.10.





    7.3.1.4 Subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki (črka D v izkazu poslovnega izida – AOP 124)


    V to rubriko vpisujemo zneske subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov, ki so povezani s poslovnimi učinki – najdemo jih na kontih 768.

    Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih stroškov, ostajajo začasno med dolgoročno odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma z nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so namenjene. Pogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se prenašajo med poslovne prihodke tistega obdobja, v katerem so izpolnjeni pogoji, pod katerimi so dane. Brezpogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se pripoznajo med poslovnimi prihodki obdobja, na katero se nanašajo.





    7.3.1.5 Drugi poslovni prihodki (črka E v izkazu poslovnega izida – AOP 125)


    V to rubriko vpisujemo zneske:

    • prihodkov od odprave rezervacij – konto 766,
    • prihodkov od poslovnih združitev (razlike pri poslovnih združitvah) – konto 767,
    • prevrednotovalnih poslovnih prihodkov – konto 769.

    Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi:

    • opredmetenih osnovnih sredstev in
    • neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

    Prav tako se prevrednotovalni poslovni prihodki pojavljajo ob:

    • odtujitvi naložbenih nepremičnin, merjenih po nabavni vrednosti,
    • zmanjšanju popravkov vrednosti poslovnih terjatev zaradi odprave njihove oslabitve in
    • odpisih poslovnih dolgov.




    7.3.2 FINANČNI PRIHODKI (črka J v izkazu poslovnega izida – AOP 153)


    Finančni prihodki so prihodki iz investiranja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami pa tudi v zvezi s terjatvami.

    Sestavljajo jih:

    • obračunane obresti in
    • deleži v dobičku drugih pa tudi
    • prevrednotovalni finančni prihodki.

    Razčlenjujejo se na:

    • finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in
    • finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

    Finančni prihodki se razčlenjujejo tudi na tiste, ki se pojavljajo v razmerjih do uskupinjenih podjetij ter drugih.





    7.3.2.1 Finančni prihodki iz deležev (točka I. pri črki J v izkazu poslovnega izida – AOP 155)


    Med finančnimi prihodki iz deležev izkazujemo:

    • finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini – konto 770 (AOP 156),
    • finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah– konto 771 (AOP 157),
    • finančni prihodki iz deležev v drugih družbah – konto 772 in 778 (AOP 158),
    • finančni prihodki iz drugih naložb – preostali konti skupine 77, vključno 779 (AOP 159) in




    7.3.2.2 Finančni prihodki iz danih posojil (točka II. pri črki J v izkazu poslovnega izida – AOP 160)


    Med finančnimi prihodki iz danih posojil izkazujemo:

    • finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini – konto 774 (AOP 161) in
    • finančni prihodki iz posojil, danih drugim (tudi od depozitov) – konto 775 (AOP 162).




    7.3.2.3 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev (točka III. pri črki J v izkazu poslovnega izida – AOP 163)


    Med finančnimi prihodki iz poslovnih terjatev izkazujemo:

    • finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini – konto 776 (AOP 164) in
    • finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih – konto 777 (AOP 165)




    7.3.3 DRUGI PRIHODKI (črka L v izkazu poslovnega izida – AOP 178)


    Med drugimi prihodki izkazujemo vse ostale prihodke, ki jih nismo vpisali še v nobeno rubriko.

    Med druge prihodke vštevamo:

    • subvencije, dotacije in podobne prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki – konto 785 (AOP 179),
    • donacije – kotno 784 (AOP 180),
    • prejete odškodnine – konto 786 (AOP 180),
    • prejete kazni – konto 787 (AOP 180)
    • pozitivne evrske izravnave – konto 788 in
    • ostali prihodki – konto 789 (AOP 180).




    7.3.4 POSLOVNI ODHODKI


    Med poslovne odhodke štejemo:

    • stroške blaga, materiala in storitev,
    • stroške dela,
    • odpise vrednosti in
    • druge poslovne odhodke.




    7.3.4.1 Stroški blaga, materiala in storitev (točka I. pri črki L v izkazu poslovnega izida – AOP 128)


    Sem spadajo:

    • nabavna vrednost prodanega blaga in materiala,
    • stroški porabljenega materiala
    • stroški storitev

    A)  Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala (AOP 129)

    V to rubriko vpisujemo odhodke iz kontov 70 oziroma 71 (nabavna vrednost prodanih materiala in blaga).

    Nabavno vrednost prodanega blaga in materiala sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve (tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne) ter neposredni stroški nabave in se zmanjša za dobljene popuste.

    V primeru, da se je material ali blago prej zadrževalo v zalogah, je nabavna vrednost prodanega blaga in materiala odvisna od metode obračunavanja porabljenih zalog.

    B)  Stroški porabljenega materiala (AOP 130)

    Stroški porabljenega materiala so:

    • stroški materiala – konto 400,
    • stroški pomožnega materiala – konto 401,
    • stroški energije – konto 402,
    • stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev – konto 403,
    • odpis drobnega inventarja in embalaže – konto 404,
    • uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih popisnih razlik – konto 405,
    • stroški pisarniškega materiala in strokovne literature – konto 406 in
    • drugi stroški materiala – konto 407

    in v to rubriko vpisujemo seštevek vseh teh stroškov.

    Stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriva in maziva. S stroški surovin so mišljeni stroški materiala, ki izhaja iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Posebni stroški materiala so stroški porabljene energije.

    Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material – odpis drobnega inventarja (konto 404).

    Pravila pri vrednotenju stroškov materiala:

    • Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih tehtanih povprečnih cen.
    • Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material.
    • Drobni inventar, dan v uporabo, prenese podjetje takoj med stroške, lahko pa ga v obdobju, ki ni daljše od leta dni, postopoma prenaša mednje.
    • Če se uporabljajo stalne (ocenjene, standardne) cene, se obračunavajo odmiki posebej po skupinah sorodnih stvari v zalogi oziroma posebej po posameznih projektih. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po SRS 4.15.
    • Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek. Tako se šteje tudi vrednost pri popisu ugotovljenega primanjkljaja, za katerega ni nihče osebno odgovoren.
    • Med stroški materiala in storitev ne sme biti postavk, ki bi še morale biti sestavni del neopredmetenih sredstev ali usredstvenih (aktivnih) časovnih razmejitev.
    • Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke udolgovljenih (pasivnih) časovnih razmejitev.

    C)  Stroški storitev (AOP 134)

    Stroški storitev so:

    • stroški pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev – konto 410,
    • stroški transportnih storitev – konto 411,
    • stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem – konto 412,
    • najemnine – konto 413,
    • povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom – konto 414,
    • stroški plačilnega prometa, bančnih storitev, stroški poslov in zavarovalne premije – konto 415,
    • stroški intelektualnih in osebnih storitev – konto 416,
    • stroški sejmov, reklame in reprezentance – konto 417,
    • stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine zaposlencem in drugim osebam …) – konto 418 in
    • stroški drugih storitev – konto 419

    in v to rubriko vpisujemo seštevek vseh teh stroškov.

    Pravila pri vrednotenju stroškov storitev:

    • Stroški storitev so stroški, ki se ne štejejo kot stroški materiala, amortizacije ali dela.
    • Stroški storitev so stroški prevoznih storitev, proizvajalnih stopenj, ki jih opravijo drugi, komunalnih storitev, telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in podobni stroški, v širšem pomenu pa tudi stroški dajatev, ki niso odvisne od poslovnega izida in niso povezane s plačami, pa tudi stroški obresti. Med stroške storitev se štejejo tudi stroški po pogodbah o delu, pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnega razmerja, nastalih s fizičnimi osebami. V vsakem primeru je treba razlikovati razčlenitev stroškov storitev po izvirnih vrstah od njihove razčlenitve po namenskih (funkcionalnih) skupinah, ki je vsaj v primeru vključevanja znotraj podjetja opravljenih storitev mogoča šele po končani razporeditvi vseh stroškov.
    • Stroški najemnin so pri najemniku posebna naravna vrsta stroškov storitev le v primeru poslovnega najema. V primeru finančnega najema se zaradi vštevanja najemnine v vrednosti tako pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev v tej zvezi pojavljajo amortizacija in finančni odhodki.
    • V nasprotju s teoretično opredelitvijo stroškov, po kateri je kot stroške mogoče obravnavati le zneske, ki se upravičeno pojavljajo pri nastajanju in razpečevanju poslovnih učinkov, se po tem standardu kot stroški lahko obravnavajo tudi tako imenovani nepotrebni stroški, čeprav jih ni mogoče vštevati v vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje ter se pojavljajo takoj med odhodki. Iz opredeljevanja stroškov so izločeni le zneski, ki se pojavijo pri prevrednotovanju zalog materiala zaradi oslabitve, ker so neposredno prevrednotovalni popravek v okviru poslovnih odhodkov.
    • Stroški razvijanja, ki se dolgoročno ne razmejujejo, se obravnavajo kot posebna vrsta stroškov storitev šele po končani razporeditvi stroškov. Če nastajajo v istem podjetju, se namreč obravnavajo najprej po ustreznih izvirnih vrstah. To velja tudi za stroške vzdrževanja, reklame in reprezentance, če so vanje všteti tudi lastni proizvodi oziroma znotraj podjetja opravljene storitve.
    • Stroški po pogodbah o gradbenih delih se obračunavajo po metodi stopnje dokončanosti del.
    • Stroški dajatev, ki niso vezane na plače, in stroški obresti se štejejo kot stroški storitev v širšem pomenu. Med stroške storitev v širšem pomenu se štejejo tudi stroški štipendij in šolnin, povezanih s poslovanjem podjetja, in podobni stroški.
    • Odloženi stroški materiala in storitev, ki ostajajo med usredstvenimi (aktivnimi) časovnimi razmejitvami, se ne štejejo kot stroški materiala in storitev v duhu tega standarda.
    • Med stroški materiala in storitev ne sme biti postavk, ki bi še morale biti sestavni del neopredmetenih sredstev ali usredstvenih (aktivnih) časovnih razmejitev.
    • Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke udolgovljenih (pasivnih) časovnih razmejitev.




    7.3.4.2 Stroški dela (točka II. pri črki L v izkazu poslovnega izida – AOP 139)


    Stroški dela so:

    • plače zaposlencev – konto 470,
    • nadomestila plač zaposlencev – kotno 471,
    • stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev – konto 472,
    • regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in z njega, za prehrano, za ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev – konto 473,
    • delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev – konto 474,
    • druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev – konto 475,
    • nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje – konto 476
    • stroški poslovodstva, obračunani na drugih podlagah kot je delovno razmerje – konto 477,
    • drugi stroški dela – konto 478,
    • rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi – konto 479

    in v to rubriko vpisujemo seštevek vseh teh stroškov.

    Stroški dela so:

    a) plače, ki pripadajo zaposlencem, v kosmatem znesku;
    b) nadomestila plač, ki skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi pripadajo zaposlencem za obdobje, ko ne delajo, v kosmatem znesku, ki bremeni podjetje;
    c) dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem;
    č) odpravnine, ki pripadajo zaposlencem, ko nehajo delati v podjetju, ter
    d) dajatve, ki se dodatno obračunavajo od postavk od a) do č) in ki bremenijo izplačevalca.

    Kot strošek dela se obravnavajo in ločeno razkrijejo tudi:

    a) zneski, ki jih odvisno od dobička prejemajo člani organov v podjetju, ki ne prejemajo plač, in
    b) zneski, ki jih odvisno od dobička prejemajo zaposlenci v podjetju kot dodatek k plačam.

    Pravila pri vrednotenju stroškov dela:

    • Zaslužki zaposlencev so vse oblike poplačil, ki jih daje podjetje zaposlencem v zameno za njihovo službovanje in jih obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi določene dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlencev v razširjenem dobičku.
    • Zaslužki pripadajo zaposlencem med njihovim službovanjem ali po koncu njihovega službovanja. Med njihovim službovanjem so to plače, nadomestila plač in njim sorodne postavke pa tudi deleži v dobičku, po koncu njihovega službovanja pa v glavnem odpravnine in pokojnine.
    • Stroški dela se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in vplivajo na poslovni izid obračunskega obdobja.
    • Stroški povračil zaposlencem imajo lahko naravo stroškov plač ali pa naravo stroškov storitev. Stroški dela se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk pa tudi odpravnin ter ustreznih dajatev. Izplačila, ki se pojavljajo znotraj poslovnega leta neenakomerno, je mogoče tudi časovno razmejevati.
    • Nadomestila plač, do katerih vračila podjetje ni upravičeno, so nadomestila za določeno število dni odsotnosti med boleznijo, letni dopust, državne praznike in izredni dopust ter druga nadomestila skladno s predpisi, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
    • Povračila zaposlencem, ki niso v neposredni zvezi z opravljanjem dela in imajo naravo plač, so na primer zneski za prevoz na delo in z njega, zneski za topli obrok med delom in drugi. Potni stroški v zvezi s službenimi potovanji, stroški dela na terenu pa tudi šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem podjetja, se obravnavajo kot stroški storitev.




    7.3.4.3 Odpisi vrednosti (točka III. pri črki L v izkazu poslovnega izida – AOP 144)


    Odpisi vrednosti so:

    • amortizacija – konti skupine 43 (AOP 145),
    • prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi – kotno 720 (AOP 146),
    • prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami – konto 721 (AOP 147),
    • prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenje zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi terjatvami – konto 722 (AOP 147)
    • prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami – kotno 723 (AOP 147),
    • drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami – konto 724 (AOP 147)

    in v to rubriko vpisujemo seštevek vseh teh odpisov.

    Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin s končnimi dobami koristnosti, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.

    Doba koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega sredstva ter naložbenih nepremičnin, vrednotenih po modelu nabavne vrednosti je odvisna od:

    a) pričakovanega fizičnega izrabljanja;
    b) pričakovanega tehničnega staranja;
    c) pričakovanega gospodarskega staranja ter
    č) pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

    Kot doba koristnosti posameznega sredstva se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša. Za strogo dosledno razporejanje zneska amortizacije sredstva v njegovi dobi koristnosti je mogoče uporabiti metodo enakomernega časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja in metodo proizvedenih enot.

    Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi in neopredmetenimi sredstvi ter obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z revalorizacijskimi rezervami iz njihovega predhodnega prevrednotenja na višjo vrednost. Med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki se izkazuje tudi razlika med prodajno ter knjigovodsko vrednostjo pri prodaji ali drugačni odtujitvi ali odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev, nekratkoročnih sredstev za prodajo, neopredmetenih sredstev ter naložbenih nepremičnin.

    V obravnavanem obračunskem obdobju opravljen odpis dvomljivih in spornih terjatev je prevrednotovalni odhodek. Zmanjšanje vrednosti zalog ali vrednost ugotovljenega primanjkljaja ob popisu je popravek ustreznih stroškov oziroma rednih odhodkov.

    Pravila pri vrednotenju stroškov amortizacije:

    • Stroški amortizacije se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja.
    • Stroški amortizacije s finančnim najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se obračunavajo posebej.
    • Zmanjšanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni strošek amortizacije, temveč prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen če je bila pri njihovi prejšnji okrepitvi povečana revalorizacijska rezerva. V takem primeru je potrebno najprej počrpati revalorizacijsko rezervo, preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi.
    • Stroški amortizacije se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi.
    • Za lastne potrebe se samostojno določijo a) metoda amortiziranja sredstev; b) letne amortizacijske stopnje ter c) razporeditev letne amortizacije na posamezna obračunska obdobja.
    • Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in če se pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, izvirajočih iz amortizljivega sredstva, bistveno spremeni, se mora metoda amortiziranja spremeniti tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene.
    • Ob sestavljanju končnih obračunov amortizacije za vsako poslovno leto je treba pri pomembnejših postavkah preverjati dobo koristnosti sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračunati, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen.
    • Začetek in prenehanje amortiziranja obravnavata SRS 1, 2 in 6.
    • Med letom se obračunavajo začasni stroški amortizacije, ki se popravljajo za spremembe v stanju sredstev med letom. Dokončni obračun amortizacije se izdela na koncu poslovnega leta in ob statusnih spremembah med letom.
    • Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, vzetih v finančni najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev. Če ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja finančnega najema, je treba takšno opredmeteno osnovno sredstvo povsem amortizirati bodisi med trajanjem finančnega najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše.
    • Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev.
    • Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej, celo če so pridobljena skupaj. Razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne amortizirajo. Če so v nabavno vrednost sredstev všteti stroški razgradnje, odstranitve ali obnove prostora, na katerem se ta nahajajo, se njihov stroškovni del amortizira v obdobju pridobivanja koristi iz teh stroškov.
    • Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa se lahko samo pri drobnem inventarju iste vrste ali podobnega namena.
    • Amortizacija sestavnih delov opredmetenih osnovnih sredstev se obravnava posebej. Sestavni deli opredmetenih osnovnih sredstev se za obračun amortizacije lahko razporedijo v skupine. Posebej se amortizira tudi preostanek sredstva, ki ga sestavljajo tisti deli sredstva, ki sami po sebi niso pomembni.
    • Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Pri metodi proizvedenih enot (funkcionalnem amortiziranju) je znesek amortizacije lahko nič, ker ni proizvodnje.
    • Amortizacijske stopnje, ki so predpisane pri sestavljanju davčne prijave, niso tudi podlaga za amortiziranje v knjigovodskih razvidih poslovnega izida.




    7.3.4.4 Drugi poslovni odhodki (točka IV. pri črki L v izkazu poslovnega izida – AOP 148)


    Drugi poslovni odhodki so:

    • rezervacije – konto 44 (AOP 149) in
    • drugi stroški – konto 48 (AOP 150)

    in v to rubriko vpisujemo seštevek vseh teh odhodkov.

    Med rezervacije štejemo:

    • rezervacije za reorganizacijo podjetja,
    • rezervacije za dana jamstva,
    • rezervacije za kočljive pogodbe,
    • rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
    • rezervacije za pokrivanje stroškov in odhodkov razgradnje in ponovne vzpostavitve prvotnega stanja,
    • rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz preteklega poslovanja.

    Drugi stroški pa so stroški, ki jih nismo vpisali v nobeno drugo postavko:

    • dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov – konto 480,
    • izdatki za varstvo okolja – konto 481,
    • nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami – kotno 482,
    • štipendije dijakom in študentom – konto 483 in
    • ostali stroški – konto 489.




    7.3.5 FINANČNI ODHODKI


    Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem stroški danih obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Za potrebe notranjega proučevanja se lahko odhodki za financiranje razčlenjujejo na del, ki je povezan z ustvarjanjem poslovnih prihodkov, in del, ki je povezan izključno z ustvarjanjem finančnih prihodkov.

    Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s predhodno oblikovanimi rezervami. Pojavljajo se tudi pri finančnih naložbah zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in zaradi padca njihove poštene vrednosti, če se merijo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Prevrednotovalni finančni odhodki se pripoznajo tudi pri prodaji ali drugačni odtujitvi ali odpravi pripoznanja finančnih naložb ali prodaje terjatev kot negativna razlika med prodajno ter knjigovodsko vrednostjo, popravljeno za morebitno rezervo, nastalo iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tudi znižanje vrednosti naložbenih nepremičnin se lahko pripoznajo med prevrednotovalnimi finančnimi odhodki, odvisno od namena posedovanja.

    Poslovni odhodki in finančni odhodki se razvrščajo tudi na tiste, ki se pojavljajo v zvezi s poslovnimi učinki odvisnih organizacij v skupini in drugih.

    Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

    Dane obresti se pojavljajo med finančnimi odhodki v znesku, ki je obračunan v istem obračunskem obdobju, razen če so zajete med opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva ali zaloge.





    7.3.5.1 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (točka I. pri črki K v izkazu poslovnega izida – AOP 168)


    Na vsak dan bilance stanja je treba oceniti, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe ali skupine finančnih naložb. Če tak dokaz obstaja, je treba finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Izgube zaradi oslabitve nastanejo, in zaradi tega je treba naložbo prevrednotiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka (dogodkov) po začetnem pripoznanju finančne naložbe, ki vpliva(jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naložbe ali skupin finančnih naložb, ki jih je možno zanesljivo oceniti.

    Med finančne odhodke iz oslabitve in odpisov finančnih naložb vštevamo:

    • Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in odhodki od iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti – kto 747,
    • Odhodki iz oslabitve finančnih naložb – kto 748,
    • Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb in naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti – kto 749.




    7.3.5.2 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (točka II. pri črki K v izkazu poslovnega izida – AOP 169)


    Med finančnimi odhodki iz finančnih obveznosti izkazujemo:

    • odhodke iz posojil, prejetih od družb v skupini – kotno 740 (AOP 170),
    • odhodke iz posojil, prejetih od bank – konto 741 (AOP 171),
    • odhodke iz izdanih obveznic – konto 742 (AOP 172) in
    • odhodke iz drugih finančnih obveznosti – konto 743 (AOP 173).




    7.3.5.3 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (točka III. pri črki K v izkazu poslovnega izida – AOP 174)


    Med finančnimi odhodki iz poslovnih obveznosti izkazujemo:

    • odhodke iz poslovnih obveznosti do družb v skupini – konto 744 (AOP 175),
    • odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti – konto 745 (AOP 176) in
    • odhodki iz drugih poslovnih obveznosti – konto 746 (AOP 175).




    7.3.6 DRUGI ODHODKI (točka M v izkazu poslovnega izida – AOP 181)


    Med drugimi odhodki izkazujemo vse ostale odhodke, ki jih nismo vpisali še v nobeno rubriko – konti skupine 75.

    Drugi odhodki so:

    • denarne kazni – konto 752,
    • odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki – konto 753,
    • donacije – konto 754,
    • subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki – konto 755,
    • negativne evrske izravnave – konto 758 in
    • ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki – konto 759.




    8 SKLEP


    Sestavitev letnega poročila za leto je zahtevno opravilo.

    Pomembno je, da se podjetja odločijo za takšne računovodske usmeritve, na podlagi katerih bodo računovodski izkazi sestavljeni tako, da bodo izkazovali resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.





    9 PRIMER: Letno poročilo AJPES 2019


    PRIMER:

    Letno poročilo AJPES 2019