100si

Vpisano: 24.4.2020 11:53:17

Obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije

Zaradi številnih vprašanj je Ministrstvo za javno upravo objavilo ključna sporočila glede obsega sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.

  • Razrez se nanaša samo na dodatek, ki izhaja iz zakona #PKP1. (Natančneje, gre za 71. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo). Ne govorimo o dodatku po Kolektivni pogodbi za javni sektor. Gre za povsem nov dodatek, uveden v omenjenem zakonu za potrebe obvladovanja epidemije.
  • Dodatek (kot določa zakon #PKP1) pripada le tistim, ki so ogroženi ali nadpovprečno obremenjeni zaradi epidemije.
  • V zakonu (#PKP1) je bilo določeno, da bo sredstva za ta dodatek zagotovil proračun RS, podrobneje, da bo vlada določila razrez sredstev za neposredne proračunske uporabnike (državni organi) in kriterije za posredne proračunske uporabnike (npr. domovi starejših občanov, zdravstveni domovi …).
  • Strokovna ekipa Ministrstva za javno upravo je nemudoma po uveljavitvi zakona #PKP1 začela pripravljati gradivo, ki bi dalo odgovor na vprašanji: koliko sredstev bo potrebnih za omenjeni dodatek in kako jih razdeliti na vse proračunske uporabnike.
  • Pripravljen je bil razrez, po zgledu proračuna. Gre torej za določene limite, znotraj katerih morajo proračunski uporabniki ostati.
  • Mesečni finančni učinek za ta dodatek v razrezu je ocenjen na 39,2 milijonov evrov, kar pa ne pomeni, da bodo ta sredstva v celoti tudi dejansko porabljena. Zagotovo pri vseh proračunskih uporabnikih zaposleni niso v nevarnosti ali pa prekomerno obremenjeni zaradi epidemije.
  • Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka za javni sektor znaša 39,2 milijonov evrov. Najvišji finančni učinki so:
    • v dejavnosti zdravstva (17,9 milijonov evrov);
    • v dejavnosti socialnega varstva (4,8 milijone evrov);
    • pri ministrstvih in organih v sestavi ministrstev. Ta znesek znaša cca. 6,5 milijonov evrov, pri čemer največji delež (cca. 6 milijonov) odpade na t. i. pooblaščene uradne osebe (policisti, pravosodni policisti, vojaki ...) ter na zaposlene v bolj izpostavljenih proračunskih uporabnikih (npr. Uprava RS za zaščito in reševanje).
  • Denimo za Ministrstvo za javno upravo je za omenjeni dodatek predvidenih 320.000 evrov za celotno ministrstvo in oba organa v sestavi ministrstva in 58 upravnih enot. To ne pomeni, da bodo vsa navedena sredstva porabljena, ampak, da je to limit za Ministrstvo za javno upravo. Utemeljeni zahtevek bo namreč moralo odobriti Ministrstvo za finance.
  • Zakaj razrez? Ker moramo vedeti, o kakšnih sredstvih (ocenjenih) govorimo. Da bi razrez sploh lahko pripravili, pa so potrebne predpostavke in metodologija.
  • Denimo za funkcionarje v plačni skupini A in B-direktorji: ocenjeno je, da bi v povprečju vsak funkcionar oziroma direktor prejel 35% dodatka. To NE pomeni, da bo posamezni direktor dobil 35% dodatka! Gre, kot že pojasnjeno, zgolj za limit, predpostavko, osnovo, na kateri je bila pripravljena finančna ocena.
  • Navedbe, da gre pri funkcionarjih za 35% zvišanje plač NI TOČNA. Gre le za predpostavko oziroma oceno izračuna potrebnih sredstev in določitev limita porabe. Absolutno to NE pomeni, da bo kateri koli funkcionar ali direktor dejansko dobil ta dodatek, saj gre za oceno deleža dodatka osnovne plače v razponu od 0 do 100%.
  • Enake ocene so bile narejene za vse skupine zaposlenih v javnem sektorju, saj je le na ta način možno priti do ocene porabe proračunskih sredstev in razreza najvišje možne porabe proračunskih sredstev za posamezni organ.
  • O dejanski višini posameznega dodatka za katerega koli zaposlenega v javnem sektorju bo odločil predstojnik, pri tem pa bo moral upoštevati nevarnost oziroma prekomerno obremenitev, predvsem pa omejitev dodeljenih sredstev.
  • V razrezu denimo tudi na institucije: Državna volilna komisija, Komisija za preprečevanje korupcije, Varuh človekovih pravic… odpadejo sredstva, kar pa ne pomeni, da bodo ta dodatek izplačali (in torej sredstva porabljena). Po razrezu je za te institucije tudi naveden limit, predpostavka, vendar le, če bodo predstojniki utemeljili, da so bili zaposleni izpostavljeni nevarnosti zaradi epidemije ali iz tega naslova prekomerno obremenjeni.
  • Razlika med dodatek #PKP1 vs. dodatek po Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS): dodatka po KPJS ne more dobiti tisti, ki dela na domu, dodatek za prekomerno obremenjenost pa bi lahko dobil tudi nekdo, ki dela na domu in je iz razloga epidemije prekomerno obremenjen.

Vir: Ministrstvo za javno upravo




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=11326