100si

Vpisano: 25.5.2009 13:33:04

Vlada ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o dohodnini

Vlada je na redni seji 21. maja 2009 podala mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o dohodnini.

Skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Jožetom Tankom s predlogom novele zakona o dohodnini predlaga dve spremembi na področju obdavčevanja dohodkov iz dejavnosti in sicer:

  • spremembo pogojev, ki jih mora zavezanec za dohodnino izpolnjevati, da se lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov (povečanje cenzusa s 42.000 evrov na 100.000 evrov ter sprememba glede zaposlenih);
  • povečanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, vključno z regionalno komponento.

Temeljna ureditev v zakonu je zastavljena v smeri ugotavljanja dejanskega dobička oziroma dejanske davčne osnove. Način ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih, ne pa dejanskih odhodkov, potrebnih za pridobitev prihodkov, je v zakon vključen z namenom administrativne poenostavitve pri ugotavljanju davčne osnove. Vendar je takšen obseg ugotavljanja smiseln le za zavezance z majhnim obsegom poslovanja. Ker je ukrep namenjen poenostavitvi poslovanja in zmanjševanju fiksnih stroškov zavezancev, ne vključuje zavezancev, ki zaposlujejo delavce. Zaposlitev delavcev terja vzpostavitev določenih evidenc in izpolnjevanje določenih administrativnih zahtev.

V letu 2008 in 2009 se je s spremembo zakona o dohodnini večkrat poseglo v opredelitev olajšave za vlaganja pri dohodku iz dejavnosti. Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja je bila v letu 2008 ponovno uvedena splošna olajšava za investiranje, medtem ko predlogi za povečanje olajšave za raziskave in razvoj, niso bili podprti. Vlada meni, da k zastavljenim ciljem, to je pomoči v pogojih gospodarske krize, v večji meri pripomorejo ukrepi, ki so že bili sprejeti, medtem ko povišanje olajšave za raziskave in razvoj ne bi imelo praktično nikakršnega učinka, zato je takšen ukrep nepotreben. Poleg tega podatki kažejo, da so doslej to olajšavo koristila predvsem podjetja, podjetniki pa v zelo omejenem obsegu (v letu 2007 le 35 zavezancev splošno olajšavo in 13 zavezancev posebno regijsko olajšavo). Zato je primerno, da se tako za podjetja kot za podjetnike ohrani olajšava za raziskave in razvoj v enakem obsegu.

Vir: UVI




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=3668