100si

Vpisano: 15.7.2009 11:11:59

Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Vlada je na seji 2. junija 2009 sprejela novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Vlada je želela s spremembo olajšati dokazno breme upnika pri dokazovanju pogojev za začetek stečaja, zlasti delavcem oziroma Jamstvenega in preživninskega sklada RS, ki predlaga začetek stečajnega postopka. V noveli de določa neizpodbojna domneva trajnejše nelikvidnosti, če dolžnik za več kot tri mesece zamuja s plačilom minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov.

Z novelo želi vlada zagotoviti ustrezen nadzor nad dolžnikom pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, če ta predlaga odložitev odločitve o upnikovem predlogu za začetek stečajnega. Zaradi tega se kot dodatni pogoj za odložitev odločanja določa pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov. Dokler nad delodajalcem ni začet stečajni postopek delavci namreč ne morejo uveljavljati pravic po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu (plačilo neizplačanih minimalnih plač iz sredstev Sklada). Iz istega razloga se določajo dodatna pravila o nadzoru nad poslovanjem dolžnika v obdobju odložitve, ki ga opravlja upravitelj. Njegova naloga je, da pri nadzoru preverja ali dolžnik pravočasno izplačuje minimalne plače delavcev in s temi izplačili povezane davke in prispevke, ki bremenijo izplačevalca in ali upnike obravnava enakopravno. Kršitev teh pravil je razlog za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.

Zakon, ki je trenutno v veljavi, med drug določa, da minister za pravosodje v podzakonskem aktu predpiše tudi tarifo za odmero nagrade. Ker pa je na primer nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v stečajnem postopku nad pravno osebo odvisno od tega, kakšna je vrednost premoženja v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika, je nadomestilo v konkretnem primeru lahko tudi nerazumno visoko. Prav zato novela določa, da minister v podzakonskem aktu določi tudi maksimalne zneske, ki jih posamezna izplačila ne smejo preseči. Čeprav je maksimalne zneske mogoče določiti že s podzakonskimi akti, je vlada kot ustrezno ocenila, da se pravila o maksimalnih možnih zneskih določijo že na nivoju zakona, s čimer je zagotovljena obveznost vsakokratnega ministra za pravosodje, da to pravilo pri spremembah pravilnika upošteva. Ministrstvo za pravosodje sicer spremembe pravilnika, s katerim bodo določeni maksimalni zneski, že pripravlja, in bodo uveljavljene že pred sprejemom tega zakona.

Vir: UVI




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=3838