100si

Vpisano: 27.10.2009 18:24:15

Mnenje Vlade o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 20. člena Zakona o prekrških

Vlada je na 50. seji, 22. oktobra 2009, sprejela mnenje v zvezi z zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 20. člena Zakona o prekrških (ZP), ki sta jo vložila Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu in Okrajno sodišče v Kočevju.

Vlada meni, da drugi odstavek 20. člena Zakona o prekrških ni v neskladju z 2. členom Ustave Republike Slovenije, saj:

18. člen ZP-1 omogoča storilcu prekrška, da ne glede na vrsto odločbe o prekršku, najpozneje do poteka roka za plačilo globe predlaga, da se globa plača v obrokih; v tem primeru se s sklepom določita način odplačevanja in rok plačila.

Storilcu prekrška je mogoče zaradi neplačila globe določiti uklonilni zapor le v primeru, da je bila izdana odločba o prekršku (56. člen ZP-1) ali sodba o prekršku (138. člen ZP-1), ne more pa ga sodišče določiti v primeru, če se postopek konča z izdajo plačilnega naloga (57. člen ZP-1).

Postopek odločanja o prekršku s plačilnim nalogom je v okviru veljavne ureditve prekrškovnega prava zasnovan kot posebno hiter postopek, v katerem se o prekršku odloči takoj na kraju storitve in katerega namen je čim hitrejše plačilo globe za storjeni prekršek in s tem čim hitrejše končanje postopka.

Plačilni nalog se lahko izda le za najnižji znesek, če je globa predpisana v razponu, izjemno visoki zneski pa so največkrat posledica steka prekrškov ali nepravilnega odločanja prekrškovnih organov.

Tudi Zakon o davčnem postopku, na podlagi katerega se izvrši prisilna izterjava globe, v 159. členu določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, v 160. členu Zakona o davčnem postopku pa je navedena omejitev davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke.

Na podlagi zgoraj navedenega vlada meni, da drugi odstavek 20. člena Zakona o prekrških ni v neskladju z 2. členom Ustave Republike Slovenije (načelo pravne države), saj je pravni položaj storilcev prekrškov, pri katerih se je postopek o prekršku končal s plačilnim nalogom in ne z odločbo ali sodbo o prekršku, varovan tudi z drugimi instituti kot so:

  • obročno odplačevanje globe,
  • izvzetje in omejitev davčne izvršbe
  • in odpust dolga (institut odpusta dolga se uporablja v primerih, ko storilec prekrška nima nobenih rednih prihodkov oziroma premoženja).

Vir: UVI




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4198