100si

Vpisano: 20.11.2009 13:59:27

Vlada o poslanski pobudi v zvezi z dogovarjanjem o znižanju najemnin za poslovne prostore, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti najemajo ministrstva, vladne službe in organi v sestavi

Vlada je na 53. seji, 12. novembra 2009, sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Državnega zbora Mira Petka v zvezi z dogovarjanjem o znižanju najemnin za poslovne prostore, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti najemajo ministrstva, vladne službe in organi v sestavi.

Vlada posveča posebno pozornost gospodarnemu ravnanju z nepremičnim premoženjem države. V zvezi s tem je sprejela več ukrepov:

S sklepom št. 41003-3/2009/44, z dne 19.02.2009, je Vlada sprejela trideset varčevalnih ukrepov, ki zajemajo tudi področje zmanjšanja stroškov materialno – tehničnih pogojev za delovanje organov državne in javne uprave. V okviru teh ukrepov je Vlada naložila Ministrstvu za javno upravo, da pospeši pripravo Strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem, kjer naj se še posebej izpostavi obveznost organov pristojnih za reševanje prostorske problematike, da pred nakupom ali drugačnim načinom pridobitve lastninske pravice preverijo možnost pridobitve ustrezne nepremičnine na internem trgu nepremičnin in da predlaga nadaljnje ukrepe za zmanjševanje stroškov najemnin ter njihovo zamenjavo z dolgoročnim finančnim najemom.

Vlada je v okviru uresničevanja navedenih sklepov potrdila Strategijo ravnanja z nepremičnim premoženjem (sklep št. 47800-4/2009/17, z dne 4.6.2009). Strategija v 3. točki obravnava najemanje nepremičnega premoženja za potrebe RS, kjer še posebej določa:

  • da se nepremičnina za potrebe države lahko najame le v primerih, ko primerne nepremičnine ni možno zagotoviti v okviru nepremičnega premoženja, ki je v lasti RS, v skladu z »Merili za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave« oziroma v skladu s posebnimi merili za posebne skupine poslovnih prostorov;
  • da so organi, ki so pristojni za reševanje prostorske problematike, v skladu s finančnimi zmožnostmi, dolžni postopno zmanjševati obseg nepremičnin, ki jih imajo v najemu in sicer tako, da v primeru, ko nepremičnino potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti, poskušajo pridobiti lastništvo nad najeto nepremičnino ali lastništvo nad drugo primerno nepremičnino;
  • da so organi, ki so pristojni za reševanje prostorske problematike, dolžni pri najemanju nepremičnega premoženja za svoje potrebe najprej ugotoviti, kaj je na določenem območju v danem trenutku na voljo na nepremičninskem trgu, najemno pogodbo pa skleniti z najugodnejšim ponudnikom šele po opravljenih pogajanjih z vsemi relevantnimi ponudniki;
  • da usmeritve iz te točke ne veljajo za tiste primere, ko bi najem nepremičnine lahko resno ogrozil uresničevanje nalog, zaradi katerih se nepremičnina najema.

Na podlagi podatkov, ki so jih posredovala ministrstva, organi v sestavi in vladne službe je Vlada RS ugotovila, da so državni organi ravnali v skladu s sprejetimi varčevalnimi ukrepi in da so za ta namen na področju najema nepremičnega premoženja za potrebe državne uprave z najemodajalci pristopili k pogajanjem za znižanje najemnin po že sklenjenih pogodbah.

V pobudi je bilo še posebej izpostavljeno vprašanje najema prostorov za potrebe Davčne uprave RS. Iz odgovorov Davčne uprave lahko ugotovimo, da Davčna uprava letos povprečno mesečno plačuje za najem prostorov več kot lani ker je bila, v skladu s strategijo Vlade RS, v letu 2007 sprejeta odločitev, da se k reševanju prostorske problematike Davčne uprave Ljubljana, ki je bilo prvotno zasnovano kot finančni najem, pristopi z običajnim najemom poslovnih prostorov. Kljub temu si Davčna uprava RS prizadeva, da Republika Slovenija postane lastnica prostorov s čimer bi znižali stroške, kar je bilo predvideno že v Načrtu reševanja prostorske problematike za potrebe državne uprave na sekundarni ravni za obdobje 2008-2018. Davčna uprava je ob upoštevanju načela gospodarnosti v letošnjem letu odpovedala nekaj najemnih pogodb v celoti, nekaj pa delno. Nekatere lastne prostore so predali v upravljanje drugim državnim organom (Ministrstvu za javno upravo, UE Cerknica, Upravi RS za javna plačila). Hkrati pa potekajo tudi pogajanja z dvema večjima najemodajalcema (Sava IP in Hypo leasing d.o.o.) za znižanje višine najemnine. Pri tem bi želeli poudariti, da je Davčni urad Ljubljana, ki pobere 38,8% vseh prihodkov, ki jih pobira Davčna uprava Republike Slovenije (podatki za januar do junij 2009), kot zadnji urad ob selitvi izvedel proces centralizacije in sedaj posluje na enem mestu ter opravlja naloge tako davčnega urada, kot tudi bivših pet izpostav: Bežigrad, Moste-Polje, Vič, Šiška in Center).

Vlada RS na podlagi zbranih podatkov, ki so jih ministrstva, organi v sestavi in vladne službe, posredovali v zvezi z do sedaj zaključenimi pogajanji za znižanje stroškov najema nepremičnega premoženja ocenjuje, da so bili pri tem uspešni, saj so na različnih lokacijah dosegli od 3% do 15% nižje mesečne najemnine na že sklenjene pogodbe. Pogajanja z nekaterimi najemodajalci so še v fazi dogovarjanja in pričakujemo, da bodo še letos tudi ta pogajanja uspešno zaključena. Za najete prostore, kjer z najemodajalci ni bilo mogoče doseči dogovora o znižanju, se bodo raziskale možnosti ustreznejših rešitev z najemi cenejših prostorov. Primeroma navajamo, da je bila zaradi previsoke najemnine za prostore, kjer je dislocirano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prekinjena pogodba s Kapitalsko družbo d.d. in uspešno zaključena pogajanja z novim najemodajalcem. Na novi lokaciji bodo tako združene vse organizacijske enote ministrstva, razen Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Letni prihranek pri najemu in obratovalnih stroških samo iz tega naslova znaša okoli 800.000,00 EUR.

Nezasedeni prostori v lasti države, s katerimi razpolagajo ministrstva in organi v sestavi, so praviloma uvrščeni v Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za leto 2010 in 2011. V Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države niso uvrščeni le tisti prostori, ki jih zaradi pravdnih postopkov urejanja zemljiško knjižnega stanja na sodišču, ki so v teku, v ta načrt še ni bilo možno uvrstiti, uvrščeni pa bodo takoj, ko bodo postopki zaključeni.

Glede na rezultate ugotavljamo, da državni organi s stalnim spremljanjem podatkov o stroških povezanih z najemom poslovnih prostorov in spremljanju dogajanj na trgu nepremičnin sledijo načelu gospodarnosti. Zniževanje stroškov najemnin pa kljub temu ostaja trajna naloga, ki jo je Vlade Republike Slovenije naložila ministrstvom, vladnim službam in organom v okviru svojih varčevalnih ukrepov in sprejete strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem in še posebej ob upoštevanju zmanjšanja obsega državnega proračuna.

Ocenjujemo, da je Vlada RS s sprejemom Strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem in izvedbo navedenih aktivnosti napravila pomemben korak na področju gospodarnejšega ravnanja s stvarnim premoženjem države ter še posebej na področju najema nepremičnin. V okviru Strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem je predvidena tudi centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem države. V tem smislu je predvidena ustanovitev specializirane osebe javnega prava, ki bo zagotavljala gospodarnejšo, predvsem pa enotno politiko tudi na področju najema stvarnega premoženja države. V novo osebo javnega prava je predvidena tudi vključitev nepremičnin v upravljanju D.S.U. Nepremičnine d.o.o. Navedeno gradivo bo Vlada Republike Slovenije obravnavala še v letošnjem letu.

Vir: UVI




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4278