100si

Vpisano: 18.12.2009 18:36:17

Pobuda Državnega sveta v zvezi z možnostmi o seznanitvi Državnega sveta z osnutki predpisov v postopku priprave

Vlada je na 58. seji, 10. decembra 2009, sprejela odgovor na pobudo Državnega sveta RS v zvezi z možnostmi o seznanitvi državnega sveta z osnutki predpisov v postopku priprave.

Državni svet je na vlado posredoval pisno pobudo, da se prouči možnost o seznanitvi državnega sveta z osnutki predpisov v postopku priprave, medresorskem usklajevanju in v vladnem postopku, pred sprejetjem dokončnega besedila na seji vlade. Državni svet meni, da je sodelovanje stroke in civilne družbe v postopku priprave zakonov in drugih predpisov demokratični standard, ki postaja v sodobnih družbah nujnost. Ministrstva, ki pripravljajo predpise, bi morala o pomembnejših predpisih organizirati javno razpravo in to tudi javno promovirati v medijih. Morali bi tudi dopustiti možnost, da državni svet, kot zastopnik lokalnih in funkcionalnih interesov in druge zainteresirane javnosti (nevladne organizacije in druga civilna združenja) posredujejo svoja stališča v fazi priprave predpisa oziroma pred še preden ga sprejme vlada.

Vlada se zaveda pomena vključevanja javnosti v pripravo predpisov. Načelo sodelovanja z javnostmi v postopku priprave predpisov je, v smislu javne objave predloga predpisa na spletni strani, že pravno urejeno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Posamezni resorji predpise, ki so v pripravi objavijo na spletnih straneh in hkrati pozovejo strokovno in širšo javnost, da posreduje pripombe, predloge, mnenja in podobno. Z željo, da se postopki izvajanja posvetovanj z javnostmi še izboljšajo in da se sprejmejo priporočila in minimalni standardi, je vlada julija letos določila besedilo Resolucije o normativni dejavnosti. V državnem zboru je bila resolucija sprejeta v novembru in med drugim vsebuje tudi določilo, ki pripravljavca predpisa zavezuje k spoštovanju rokov za usklajevanje in posvetovanje z javnostjo, in sicer rok naj ne bi bil krajši od 30 dni (priporočilo od 30 do 60 dni). Dodatno pa so sprejeta tudi priporočila v smeri obveščanja javnosti, priprave ustreznih podlag z posvetovanja, organiziranja strokovnih posvetov in priprave končnih poročil. Z uvedbo informacijske podpore postopkom priprave predpisov, predvidoma v začetku prihodnjega leta, bo javnostim omogočen tudi preprost spletni dostop do načrtovanih predlogov predpisov in predpisov v pripravi. Povezava zalednega sistema s spletnim pod-portalom E-demokracija bo omogočala enostavno spremljanje tako veljavnih predpisov kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena.

Skladno z Ustavo so svetniki državnega sveta zastopniki socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Preko državnega sveta se pokrivajo glavni segmenti družbe – delodajalci, delojemalci, predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki lokalnih interesov. Omenjene skupine so preko različnih organizacij, v katerih se združujejo interesi različnih skupin, v pripravo predpisov vključujejo že v prej opisanih fazah priprave predpisa. Državni svet se - kot državni organ - vključuje v obravnavo in sprejemanje predpisov v skladu s pristojnostmi, določenimi v Ustavi in v drugih predpisih. Tako državni svet lahko predlaga državnemu zboru sprejem zakona, ima pa tudi možnost, da v zakonodajnem postopku sodeluje z dajanjem mnenj. Po sprejemu zakona v državnem zboru pa lahko državni svet v sedmih dneh od sprejetja zakona in pred njegovo razglasitvijo zahteva od državnega zbora, da o njem še enkrat odloči (suspenzivni veto).

Vlada meni, da bo z uveljavitvijo informacijske podpore postopkom priprave predpisov svetnikom Državnega sveta omogočeno, da se v zgodnji fazi seznanijo z osnutki predpisov v postopku priprave, medresorskem usklajevanju in v vladnem postopku v ustrezni meri. Neposredno vključevanje državnega sveta kot institucije, v postopek priprave predpisa, ki se odvija na vladnem nivoju, pa bi bilo v nasprotju z načelom delitve oblasti.

Vir: UVI




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4363