100si

Vpisano: 15.1.2010 13:36:27

Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih

Vlada je na 61. redni seji, 30. decembra 2009, na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki bo objavljena Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba sodi v širši paket ukrepov Ministrstva za gospodarstvo, ki ga predstavljajo ukrepi za spodbujane uporabe obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo.

Uredba je sprejeta v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2006/32/ES z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (Direktiva), ki izpostavlja potrebo po izboljšanju učinkovitosti rabe končne energije, ki bo doprinesla k zmanjševanju porabe primarne energije ter posledično k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Direktiva določa, da se za prihranke energije lahko štejejo tudi ukrepi oziroma investicije v naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije, ki energijo proizvajajo na mestu porabe, kar posledično povzroča manjši odjem energije iz omrežja oziroma manjši nakup fosilnih goriv.

Direktiva 2006/32/E pokriva rabo energije v vseh sektorjih: gospodinjstvih, terciarnem sektorju, industriji in prometu. Izvzet je le del (okoli 15 %) končne energije, ki se nanaša na naprave v podjetjih, ki so vključena v trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ter letalstvo, mednarodni pomorski promet in oborožene sile.

Države članice EU si morajo zastaviti okvirni cilj, da bodo z energetskimi storitvami in drugimi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti v devetih letih (2008-2016) kumulativno privarčevale 9 % energije. V zvezi s tem je vlada dne 31. 1. 2008 sprejela Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN-URE). Med najpomembnejšimi določili direktive velja omeniti, da direktiva države članice zavezuje, da zagotovijo, da sistemski operaterji distribucijskega omrežja in dobavitelji energije končnim odjemalcem zagotovijo konkurenčno ponudbo energetskih storitev, energetskih pregledov in izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti oziroma prispevajo v sklade za energetsko učinkovitost.

V RS je bil za izvajanje mehanizma izbran obstoječi sklad, in sicer Eko sklad. Za popoln prenos direktive 2006/32/ES v nacionalni pravni red je potrebno sprejeti uredbo o prihrankih, ki določa tudi višino prispevka in dodatka in način prenosa zbranih sredstev na Eko sklad. Pri nadzoru pravilnosti prenosa določb direktive v nacionalni pravni red, ki so ga predstavniki EK že napovedali, bo potrebno prikazati, da Eko sklad izvaja programe spodbujanja v skladu z uredbo o prihrankih.

V ta namen vlada sprejema uredbo o prihrankih, ki zavezancem (sistemskim operaterjem ter dobaviteljem električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv končnim odjemalcem) nalaga obveznost doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih v višini najmanj 1 % letno. Cilj doseganja prihrankov je enak za dobavitelje vseh vrst energentov in energije in je usklajen z nacionalnim ciljem, ki ga določa AN-URE. Podobno kot Direktiva tudi AN-URE dopušča izvedbo ukrepov oziroma investicije v naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije, ki energijo proizvajajo na mestu porabe, to so predvsem sončni kolektorji in kotli na lesno biomaso.

Uredba o prihrankih določa tudi obveznost priprave in izvajanja programov za izboljšanje energetske učinkovitosti ter njihove obvezne sestavine. Te programe mora potrditi Agencija za energijo, v primeru, da ga izdela Eko Sklad Republike Slovenije, pa ga mora potrditi vlada. Določeni so roki za izdelavo programov in časovnica potrjevanja na Agenciji za energijo. Programi so načeloma enoletni; izvedba mora biti končana v letu, za katerega so pripravljeni in sprejeti. Podrobna metodologija za izdelavo programa ni določena, kar izdelovalcem pušče proste roke in posledično zagotavlja hitrejšo pripravo programov, saj večina dobaviteljev že sedaj izvaja podobne programe oziroma posamezne ukrepe. Pri določitvi dovoljenih vrst energetskih storitev in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti je v izogib dvojnemu naštevanju ukrepov uporabljen sklic na predpis (Pravilnik), ki določa metode za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih. V navedenem pravilniku so tako energetske storitve kot ukrepi izrecno našteti. Ob tem velja poudariti, da dobavitelji posameznih vrst energije oziroma goriv lahko v svoje programe vključijo tudi energetske storitve in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki zmanjšujejo porabo drugih vrst energije oziroma goriv. S tem je določena večja fleksibilnost, saj je izvedba ukrepov za doseganje prihrankov pri nekaterih energentih dražja kot pri drugih. Na ta način je zagotovljena tudi ekonomska učinkovitost izvedenih ukrepov, saj bodo najprej izvedeni najcenejši ukrepi.

Uredba o prihrankih določa, da se sredstva za financiranje programov zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci plačujejo dobaviteljem. Višina prispevka in dodatkov je določena v prilogi uredbe. Višina prispevka je določena v € centih na enoto, ki je običajna za navajanje količine posamezne vrste energije oziroma goriva in se v izhodiščnem letu 2010 preračunano na enako enoto giblje med 0,20 do 1,03 €/MWh. Najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji pa je dodatek za kurilno olje.

V letu 2010 bo višina sredstev zbranih iz prispevka in dodatka znašala 25,1 mio €.

Višina prispevka in dodatkov se bo vsako leto povečevala. Zaenkrat je predvideno letno povečevanje dodatkov k ceni utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja. Razlog za povečevanje dodatkov za fosilna goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje je, da bo v bilanci oskrbe RS z energijo do leta 2020 potrebno fosilna goriva za ogrevanje praktično opustiti, saj bomo le tako lahko dosegli cilje s področja obnovljivih virov energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Izjema je zemeljski plin, ki se uporablja v soproizvodnji toplote in električne energije.

Sredstva, zbrana iz dodatka k ceni toplote in goriv bodo porabljena za ukrepe povečevanja energetske učinkovitosti na področju ogrevanja za izvedbo ukrepov kot so: celovita energetska sanacija stanovanjskih stavb ter zamenjava peči na kurilno olje in utekočinjen naftni plin z napravami na obnovljive vire energije (kotli na lesno biomaso, sončni kolektorji in toplotne črpalke).

Ob sprejetju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 so bili sprejeti tudi sklepi o zagotavljanju sredstev za izvedbo. Operativni program določa, da bo v naslednjih letih dodatek po 66.b členu Energetskega zakona eden izmed ključnih virov financiranja izvajanja programa. Višina zbranih sredstev iz prispevka in dodatkov je v skladu s sklepi vlade sprejetimi ob sprejemu operativnega programa.

Vir: UVI




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4484