100si

Vpisano: 19.5.2011 10:00:52

Cesije, asignacije in kompenzacije ter obvezni pobot

Medsebojne kompenzacije:
S podizvajalci sklepamo gradbene pogodbe na določenem objektu, v katerih je določena valuta za posamezne mesečno izstavljene situacije, n.pr. v 60 dneh...Istočasno pa obstaja tudi pogodbeno določilo, ki pravi, da se n.pr.10% obveznosti pobota z medsebojno kompenzacijo na istem objektu. To največkrat pomeni - mi vam material, vi nam gradbene storitve, ali mi vam prenočišče in hrano, vi nam gradbene storitve. Datuma teh medsebojnih kompenzacij nista znana. Sprašujemo, ali se ta del tudi prijavlja v medsebojni pobot ali ne?
Odgovor: ZPreZP se ne uporabi, kolikor gre za menjalno pogodbo.


Ali se v medsebojni pobot prijavljajo tudi obveznosti po cesijskih in asignacijskih pogodbah?

A) Cesija
S cesijo upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev. Cesija je razpolagalni pravni posel, kot tak ne zapade pod uporabo ZPreZP. Vendarle lahko prenos terjatve s cesijo predstavlja izpolnitveno ravnanje nekega zavezovalnega pravnega posla. Denarna obveznost iz tega zavezovalnega pravnega posla lahko zapade pod uporabo določb ZPreZP, če ima zavezovalni pravni posel trgovinsko naravo (primerjaj 1. člen ZPreZP).
Samo dejstvo, da je bila neka terjatev prenesena s cesijo ne spremeni narave te terjatve. Če je terjatev, ki je bila prenesena, pred prenosom zapadla pod določbe ZPreZP, potem se ZPreZP za to terjatev uporablja tudi po prenosu. Torej dejstvo, da je bila terjatev za plačilo blaga, torej terjatev za katero se uporablja ZPreZP, prenesena, ne pomeni, da terjatve po nastanku zamude ni potrebno vpisati v večstranski pobot. eveda mora dolžnik pri vpisu terjatve v pobot upoštevati dejstvo spremembe upnika, prav tako pa je pri ugotavljanju višine neplačane terjatve potrebno upoštevati določila Obligacijskega zakonika razmerij med dolžnikom, cedentom in cesionarjem.

B) Asignacija:
Pri asignaciji nakazovalec (asignant) najprej pooblasti nakazanca (asignata), da na njegov račun nekaj izpolni prejemniku nakazila (asignatar). Z drugim pooblastilom pa nakazovalec pooblasti prejemnika, da v svojem imenu nakazilo sprejme (1035. člen OZ). Pri asignacijskih pogodbah nastane med razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila (1037. člen OZ). Na osnovno razmerje med upnikom (prejemnikom) in dolžnikom (nakazovalcem) asignacijska pogodba torej ne vpliva.
ZPreZP se uporablja za pogodbe, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost. Namen ZPreZP je zajeti obveznosti, ki izhajajo iz trgovinskih pogodb, kot jih opredeljuje direktiva 2011/7/EU.

Ker gre pri asignacijskih pogodbah za pogodbe ki nimajo trgovinske, temveč imajo finančno naravo, se ZPreZP za tovrstne pogodbe ne uporablja. Obveznosti iz asignacijskih pogodb se torej ne prijavijo v pobot. Vendarle navedeno ne pomeni, da se s trenutkom izdaje nakazila ZPreZP preneha uporabljati za obveznost, ki naj bi bila poplačana z izvedbo nakazila (osnovno razmerje). ZPreZP se za obveznost, ki je pokrita z zgoraj navedeno definicijo iz ZPreZP uporablja vse, dokler taka obveznost ne preneha. Ta obveznost navadno preneha, v skladu s 1041. členom OZ, šele z nakazančevo izpolnitvijo.

Vir: MF




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=5714