100si

Vpisano: 5.12.2011 12:09:44

Vlada bo vložila zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E)

Vlada RS je na dopisni seji, ki je potekala 30. 11. 2011, sprejela sklep, na podlagi katerega bo vložila zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1E. Vlada ustavnemu sodišču predlaga takojšnjo oz. prednostno obravnavo zahteve in začasno zadržanje izvrševanja zakona, saj bi sicer lahko prišlo do težko popravljivih in škodljivih posledic. Zahtevo za oceno ustavnosti sta pripravili ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za pravosodje.

Po opravljenem posvetovanju med predstavniki Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za gospodarstvo, Davčne uprave, Ajpesa in tudi Vrhovnega sodišča je bilo ugotovljeno, da ZGD-1E v določenem delu ne bo mogoče izvajati. Tudi Vrhovno sodišče je namreč že po sprejemu ZGD-1E opozorilo na problematičnost izvajanja zakona v praksi, kar bi lahko povzročilo težko popravljive posledice, ki bi lahko v nadaljevanju nastale za pravno varnost v državi.

Vlada – tako kot že ob pripravi mnenja o takratnem Predlogu ZGD-1E – meni, da ima lahko nezmožnost izvajanja ZGD-1E v praksi težko popravljive škodljive posledice za podjetniško pobudo in posledično razvoj slovenskega gospodarstva. Po eni strani naj bi iz zakona izhajala javna korist, ki je v zaščiti interesa upnikov in delavcev za plačilo njihovih terjatev, ki pa zaradi izvrševanja določb ZGD-1E ne bodo bolje oz. več poplačani kot bi bili, če takšne ureditve, kot jo določa ZGD-1E, ne bi bilo. Po drugi strani pa je sprejeta ureditev tako skrajna, da bi lahko upočasnila ali celo ustavila gospodarski razvoj Slovenije. Vlada meni, da je navedena javna korist zanemarljivo majhna v primerjavi z resnimi in obsežnimi negativnimi posledicami za večino poštenih podjetnikov, poslovodij in članov organov nadzora ter posledično za slovensko gospodarstvo. Vlada zato meni, da so škodljive posledice, ki bi jih povzročilo izvrševanje ZGD-1E težje od škodljivih posledic, ki bi nastale zaradi njegovega neizvrševanja. Glede na zapisano zato vlada predlaga, da Ustavno sodišče v skladu z 39. členom Ustave do dokončne odločitve v celoti zadrži izvršitev ZGD-1E.

ZGD-1E določa, da ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora ne more biti oseba, ki je član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Enaka omejitev velja tudi za osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva ali nadzornega organa v eni od naštetih družb, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, kadar koli v obdobju dveh let pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, smiselno pa tudi za podjetnike.

Novela ZGD-1E ne določa prepovedi in omejitve le za tiste člane poslovodstva ali organa nadzora gospodarske družbe, ki jih javnost dojema kot "slabe direktorje" oz. člane uprav in organov nadzora, ki so s svojim poslovanjem morebiti povzročili stečaje gospodarskih družb, ampak veljajo omejitve tudi za tiste osebe, ki so jih gospodarske okoliščine objektivno prisilile v postopke zaradi insolventnosti. Ti bodo tako prisiljeni v to, da bodo naknadno dokazovali, da "niso krivi", vendar bo prepoved opravljanja poklica takrat že določen čas delovala, njim pa nastajala škoda. Hkrati pod te kategorije spadajo tudi tako imenovani delavski direktorji, ki so pravzaprav predstavniki delavcev v organih poslovodstva oz. predvsem nadzora (nadzorni sveti).

Novela ZGD-1E tudi določa, da poleg že prej omenjenih oseb ne more biti ustanovitelj družbe ali pridobiti status družbenika tudi oseba: - ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost; zoper katero je bila s pravnomočno sodbo na podlagi tega zakona ugotovljena odgovornost zaradi spregleda pravne osebe; - ki je na podlagi zakona, ki ureja sodni register, priložila predlogu za vpis v register neresnično izjavo o tem, da imajo vse kapitalske družbe v katerih ima več kot 25% delež, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel zakonski rok plačila, razen tistih, katerim je bil dovoljen odlog ali obročno plačilo skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek; - ki je bila kot družbenik z več kot 25 % udeležena v kapitalu ali bila član poslovodstva ali organa nadzora kapitalske družbe, za katero je bila pravnomočno ugotovljena ničnost na podlagi zakona, ki ureja sodni register, ker je bil namen delovanja ali dejavnosti družbe v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

ZGD-1E tudi določa, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti preverjati, ali so ob predlogu za vpis ustanovitve subjekta vpisa v register podani zgoraj našteti razlogi za omejitev ustanavljanja družbe ali pridobitve statusa družbenika. Za ta ravnanja sodišča se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodni register. Omejitev pa po sedmem odstavku 10.a člena ZGD-1 preneha po desetih letih od končanja tistega postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, na podlagi začetka katerega je stopila v veljavo oziroma od dneva pravnomočnosti sodbe ali dane lažne izjave.

Poleg omenjenega zakon vzbuja pomisleke glede neskladnosti z Ustavo. Posega namreč v pravico iz 74. člena Ustave, ki določa, da je gospodarska pobuda svobodna. Zna se zgoditi, da se gospodarstveniki ne bodo odločali za prevzem vodenja podjetij, saj obstaja možnost, da jim bo v primeru neuspešnega vodenja, onemogočeno nadaljnje opravljanje funkcije poslovodenja oz. funkcije člana organa nadzora v katerikoli drugi družbi oziroma ustanovitev lastne družbe ali družbeništvo.

Pojavljajo pa se tudi vprašanja, kako bo v skladu z zakonom potekal nepravdni postopek in vprašanje dokazovanja skrbnega ravnanja ter vprašanje vključevanja izvedencev v takšen postopek. Obdobje omejevanja in prepovedi je zelo dolg, glede na to, da že sam insolventni postopek traja več let, rok deset let pa začne teči od konca insolventnega postopka.

Določb ZGD-1E ne bo mogoče izvajati brez sprememb ZSReg in Uredbe. Vendar novele ZSReg glede na tako kratek vacatio legis ZGD-1E ni mogoče pripraviti in sprejeti pravočasno. Zgolj sprememba Uredbe, katere pravna podlaga je določena v ZSReg bi verjetno brez ustrezne spremembe ZSReg, presegla zakonsko pooblastilo. Po ZSReg je registrski postopek namreč strogo formaliziran sodni postopek, ki teče na podlagi listin, ki jih predložijo predlagatelji vpisa. Določbe ZGD-1E ne določajo dovolj jasnega postopka, po katerem naj bi sodišče po uradni dolžnosti preverjalo, ali je podana kakšna od okoliščin, ki po ZGD-1E preprečuje vpis v sodni register, saj postopek vpisa v sodni register ureja ZSReg, ZGD-1E pa posebnih postopkovnih določb ne vsebuje.

Težave pri izvajanju novele ZGD-1E se poleg omenjenega nanašajo tudi preverjanje vseh podatkov glede ovir oz. omejitev, kar bi podaljšalo postopek za registracijo gospodarske družbe, na dodatne obveznosti strank v zvezi s predložitvijo listin, zadržanje izvajanja zakona s strani drugih subjektov, prekinitve postopka na sodišču …

Spomnimo, Ministrstvo za pravosodje je že ob sprejemanju novele ZGD-1 sledilo stališču Vrhovega sodišča in se strinjalo z negativnim mnenjem, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo in ga je v nadaljevanju potrdila tudi Vlada. Vlada je v zvezi z zakonodajnim postopkom obravnavanja ZGD-1E, na 133. redni seji, dne 5. 5. 2011, sprejela mnenje, v katerem je obširno navedla razloge, zakaj predloga novele ZGD-1E ne more podpreti in je zato predlagala Državnemu zboru sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Prav tako Vlada v nadaljnjem zakonodajnem postopku ni podpirala sprejete novele, zato je Državnemu zboru predlagala, da ga ob ponovnem odločanju ne potrdi. Tudi v mnenju o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o ZGD-1E je Vlada ponovno zavzela stališče, da ne more podpreti predloga zakona ter je zato Državnemu zboru predlagala, da ga ob ponovnem odločanju ne potrdi.

Vir: UKOM




Vzpostavljeno iz www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=6141